ОТРАЖЕНИЕ ПРОСТРАНСТВЕННОЙ МОДЕЛИ «ВЕРХ/НИЗ» В МИКРОТОПОНИМИИ ПЕРМСКОГО КРАЯ
Povzetek
Актуальность работы обусловлена обращением к анализу микротопонимии Пермского края, которая мало изучена. В работе рассматриваются языковые модели выражения пространственных отношений на материале пермской топонимии. Автор останавливается на характеристике пространственной модели «верх/низ». В статье определяются основные показатели расположения объекта по вертикальной линии. Этими показателями чаще всего становятся определения верхний/нижний, высокий/низкий. Пространственная модель «верх/низ» может быть реализована с помощью предложно-падежных конструкций, в которые входят предлоги выше, ниже, над, под. Идею расположения выше/ниже плоскости земли отражают также микротопонимы, в состав которых входят географические термины, называющие положительные и отрицательные объекты рельефа. Одним из способов отражения положения объекта в пространстве становятся метафорические названия, которые в пермской микротопонимии чаще всего относятся к возвышенностям.
Prenosi
Literatura
Batalova, Raisa M., Krivoshchekova-Gantman, Antonina S. (Compls.). (1985). Komi- permyatsko-russkiy slovar’ [Komi-Permian-Russian dictionary]. Moscow: Russkiy yazyk. (In Russian.)
Berezovich, Elena L. (1998). Toponimiya Russkogo Severa: etnolingvisticheskiye issledovaniya [Toponymy of the Russian North: ethnolinguistic research]. Ekaterinburg: Izdatel’stvo Ural’skogo gosudarstvennogo universiteta. (In
Russian.)
Bobrova (Bogacheva), Mariya V. 2008. Nazvaniya vozvyshennostey v dialektnoy
rechi Permskogo kraya [The names of the elevations in the dialect speech of the Perm region]. In Myznikov, Sergey A. (Ed.). Leksicheskiy atlas russkikh narodnykh govorov [Lexical atlas of Russian dialects]. Sankt-Petersburg: Nauka. 199–211. (In Russian.)
Bobrova, Mariya V., Posokhina, Yulia Y. (2016). Toponimiya s. Troyel’ga Kungurskogo rayona Permskogo kraya: strukturnyy aspekt [Toponymy of the village of Troelga, Kungursky District, Perm Territory: structural aspect]. In Rusinova, Irina I. (Ed.). Filologiya v XXI veke: metody, problemy, idei [Philology in 21 century: methods, problems, ideas]. Perm: Izdatel’stvo Permskogo gosudarstvennogo natsional’nogo issledovatel’skogo universiteta. 200–205. (In Russian.)
Chagin, Georgiy N. (2012). Bilingvizm komi-yaz’vintsev i ego otrazheniye v toponimii basseyna reki Yaz’va [Bilingualism of Komi-Yazvin Permyak and its reflection in the toponymy of the Yazva river basin]. In Sotsio- i psikholingvisticheskiye issledovaniya [Sociolo- and psychological studies] No 16. 13–24. (In Russian.)
Chernykh, Pavel Y. (1999). Istoriko-etimologicheskiy slovar' sovremennogo russkogo yazyka [Historical and etymological dictionary of the modern Russian language]. Moscow: Russian language. (In Russian.).
Fasmer, Maks. (1987). Etimologicheskiy slovar’ russkogo yazyka [Etymological dictionary of the Russian language]. T. 3. Moscow: Progress. (In Russian.)
Khamurkoparan, Dzhakhit. (2014.) Otrazheniye prostranstvennykh otnosheniy v toponimii Bolgarii [Reflection of spatial relations in the toponymy of Bulgaria]. In Prepodavatel’ XXI vek [The lector in 21 century] No 1-2. 362–369. (In Russian.)
Klimkova, Lyudmila A. (2008). Nizhegorodskaya mikrotoponimiya v yazykovoy kartine mira [Nizhny Novgorod microtoponymy in the language picture of the world: Doctoral thesis in philology]. Moscow. (In Russian.)
Krivoshchekova-Gantman, Antonina S. (2006). Kratkiy toponimicheskiy slovar’ [A brief toponymic dictionary]. In Lobanova, Alevtina S. (Ed.). Trudy instituta yazyka, istorii i traditsionnoy kul’tury komi-permyatskogo naroda [The studies by Institute of Komi-Permian language, history and traditional culture]. Perm: Izdatel’stvo Permskogo gosudarstvennogo pedagogicheskogo universiteta. 143– 191. (In Russian.)
Malysheva, Vera A. (1993). Toponimy i ottoponimicheskiye edinitsy v leksicheskoy sisteme odnogo govora (govora d. Akchim Permskoy oblasti) [Toponyms and units formed from toponyms in the lexical system of one dialect (of dialect Akchim village, Perm region): PhD thesis in philology]. Perm. (In Russian.)
Nikonov, Vladimir A. (1965). Vvedeniye v toponimiku [Introduction to toponymy]. Moskva: Nauka. (In Russian.)
Polyakova, Elena N. (2009). Iz istorii permskikh toponimov na -IKHA. Gidronim Egoshikha [From the history of Permian toponyms on -IKHA. Hydronym Egoshikha]. In Polyakova Elena, N. Lingvokul’turnoye prostranstvo Verkhnego i Srednego Prikam’ya [Lingual and cultural landscape of High and Middle Pricamye]. Perm: Izdatel’stvo Permskogo gosudarstvennogo universiteta. 165- 177. (In Russian.)
Polyakova, Elena N. (2006). Slovo SOGRA v permskikh pamyatnikakh XVII veka i v sovremennykh govorakh Permskoy oblasti [The word SOGRA in the Perm monuments of the XVII century and in the modern dialects of the Perm region]. In Polyakova, Elena N. Regional’naya leksikologiya i onomastika [Regional linguistic and onomastic]. Perm: Izdatel’stvo Permskogo gosudarstvennogo universiteta. 125–132. (In Russian.)
Polyakova, Elena N. (2008). Slovar’ geograficheskikh terminov v russkoi rechi Permskogo kraia [Dictionary of geographic terms in Russian language in Perm region]. Perm: Izdatel’stvo Permskogo gosudarstvennogo universiteta.
Prmanova, Naziya A. (2011). Prostranstvennyye markery oykonimicheskoy kartiny mira [Spatial markers oikonymic picture of the world]. In Uchenyye zapiski Kazanskogo universiteta. Gumanitarnyye nauki [The studies by Kazan University. Humanitarian science]. T. 153, No 6. 184-190. (In Russian.)
Shaposhnikov, Aleksandr K. (2010). Etimologicheskiy slovar’ sovremennogo russkogo yazyka [Etymological dictionary of the modern Russian language]. T. 1. Moscow: Flinta, Nauka. (In Russian.)
Sorvacheva, Valentina A. (Ed.). (1961). Sravnitel’nyy slovar’ komi-zyryanskikh dialektov [Comparative Dictionary of Komi-Zyryan dialects]. Syktyvkar: Komi knizhnoye izdatel’stvo. (In Russian.)
Trubachev, Oleg N. (Ed.). (1988). Etimologicheskiy slovar’ slavyanskikh yazykov. Praslavyanskiy leksicheskiy fond [Etymological dictionary of Slavic languages. Slavonic lexical fund]. Vol. 15. Moscow: Nauka. (In Russian).
Trubachev, Oleg N. (Ed.). (1994). Etimologicheskiy slovar’ slavyanskikh yazykov. Praslavyanskiy leksicheskiy fond [Etymological dictionary of Slavic languages. Slavonic lexical fund]. Vol. 21. Moscow: Nauka. (In Russian).
Vasil’yeva, Svetlana P. (2006). Russkaya toponimiya Priyeniseyskoy Sibiri: kartina mira [Russian toponymy of Yenisei Siberia: a picture of the world: Doctoral dissertation in philology]. Krasnoyarsk. (In Russian.)
Zvereva, Yuliya V. (2019). O nekotorykh prostranstvennykh modelyakh v mikrotoponimii Permskogo kraya [On Certain Spatial Patterns in Perm Region Microtoponymy]. In Nauchnyy dialog [Scientific dialog] No1. 36-49. (In Russian.)
Zvereva, Yuliya V. (2015). Struktura mikrotoponimov Permskogo kraya [The structure of microtoponyms of the Perm region]. In Vestnik Kostromskogo gosudarstvennogo universiteta [Forum of Kostroma State University] No 2. 114- 118. (In Russian.)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
