RAZUMEVANJE IN REPREZENTACIJA ZNANJA
Povzetek
Long-term memory is the depository for our relatively stable knowledge and skills, including knowledge of language, spatial models of the world, knowledge of the properties of objects and people, events in our own lives, sensorimotor skills, etc. There exist numerous formalisations for representing knowledge, but associative (or semantic) networks and production rule systems are the most commonly used. In associative (or semantic) networks, the basic elements of memory are concepts (knots, symbols), and relations between concepts (propositions, symbolic structure). A concept may be perception-based, action-based, a basic logical or semantic relation or a higher-level concept built on relations between such elements. Concepts may be general terms or individual constants. The meaning of a concept is determined in part by the configuration of its relations to other concepts, and in part the referential conditions that are essential for the correct use and application of a term. Production is a rule in the form «if-then», which states what kind of operation must be executed when certain conditions apply. The conditions may be any pattern of activity represented in the long-term memory as a complex proposition; actions may be external or internal moves such as searching for a memory location, seeking a referent in the memory, or activating other long-term memory concepts.
Prenosi
Literatura
Artificial Intelligence. 1989. Vol. 40. P. 313-351.
Anderson J.R. The Architecture of Cognition / J.R. Anderson. Cambridge, MA:
Harvard University Press, 1983.
Bartlett F. Remembering / F. Bartlett. Cambridge: Cambridge University Press,
1932.
Bower G.H. et. al. Cognitive psychology and text processing / G.H. Bower,
R.K. Cirilo // Handbook of Discourse Analysis. T.A. van Dijk (ed.). New
York: Academic Press, 1985. Vol. 1.
Bransford J.D. et. al. Considerations of some problems of comprehension /
J.D. Bransford, M.K. Johnson // W.G. Chase (ed.). Visual Information
Processing. New York: Academic Press, 1973.
Bransford J.D. et. al. Sentence memory: a constructive versus interpretive
approach / J.D. Bransford, J.R. Barclay, J.J. Franks // Cognitive psychology.
1972. Vol. 3. P. 193-209.
Bratko I. Progress in Machine Learnin / I. Bratko, N. Lavrač (eds.). Wilmslow:
Sigma Press, 1987.
Craik K. The Nature of Explanation / K. Craik. Cambridge: Cambridge University
Press, 1943.
Dijk van T.A. et. al. Strategies of Discourse Comprehension / T.A. van Dijk,
W. Kintsch. New York: Academic Press, 1983.
Goodwin G. et. al. Reasoning about relations / G. Goodwin, P.N. Johnson-Laird //
Psychological Review. 2005. Vol. 112. P. 468-493.
Johnson-Laird P.N. Mental models and deduction / P.N. Johnson-Laird // Trends in
Cognitive Science. 2001. Vol. 5. P. 434-442.
Johnson-Laird P.N. Mental Models: Towards a Cognitive Science of Language,
Inference, and Consciousness / P.N. Johnson-Laird. Cambridge: Cambridge
University Press, 1983.
Johnson-Laird P.N. The Computer and the Mind: An Introduction to Cognitive
Science / P.N. Johnson-Laird. Cambridge. MA: Harvard University Press,
1988.
Kintsch W. The Construction-Integration model of text comprehension and its
implications for instruction / W. Kintsch // R. Ruddell, N. Unrau (eds.).
Theoretical Models and Processes of Reading. International Reading
Association. 2004. 5th edition.
Kintsch W. The role of knowledge in discourse comprehension: a constructionintegration model / W. Kintsch // Psychological Review. 1988. Vol. 95.
P. 163-182.
Kintsch W. Toward a model of text comprehension and production / W. Kintsch,
T.A. van Dijk // Psychological Review. 1978. Vol. 85. P. 363-394.
Lavrač N. Computational logic and machine learning: a roadmap for inductive logic
programming / N. Lavrač // Computational logic. May 2001. Spec. issue.
P. 47-73.
Michie D. et. al. Expert Systems: Automatic Knowledge Acquisition / D. Michie,
I. Bratko.Wokingham: Addison-Wesley, 1986.
Musek J. Simboli, kultura, ljudje / J. Musek. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1990.
Newell A. et. al. A Human Problem Solving / A. Newell, H. Simon. Englewood
Cliffs. NJ: Prentice-Hall, 1972.
Pečjak V. Psihologija spoznavanja / V. Pečjak. Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1975.
Perkins D.N. Knowledge as Design / D.N. Perkins. Hillsdale, NJ: Lawrence
Erlbaum, 1986.
Rajkovič V. Decision support by knowledge explanation / V. Rajkovič, M.Bohanec //
H.G. Sol, J. Vecsenyi (eds.). Environments for Supporting Decision Processes.
Amsterdam: Elsevier (North-Holland), 1991.
Reber A.S. The Penguin Dictionary of Psychology / A.S. Reber. Harmondsworth:
Penguin Books, 1986.
Trstenjak A. Psihologija ustvarjalnosti / A. Trstenjak. Ljubljana: Slovenska matica,
1981.
Trstenjak A. Vertikalnost in lateralnost mišljenja v dilemah ustvarjalnosti /
A. Trstenjak // Anthropos. 1980. Vol. 1-2. S. 157-194.
Tulving E. et. al. Episodic and semantic memory / E. Tulving, W. Donaldson (eds.).
Organization of Memory. New York: Academic Press, 1972.
Vizjak Pavšič M. et. al. Oko duha: značilnosti in procesiranje mentalnih predstav /
M. Vizjak Pavšič, J. Musek, V. Rajkovič. Anthropos, 1996. Vol. 3-4.
S. 183-194.
Vizjak Pavšič M. et. al. Razumljivost baz znanja kot dejavnik učinkovitosti
ekspertnih sistemov za podporo odločanju / M. Vizjak Pavšič, J. Musek,
V. Rajkovič. Anthropos, 1995. Vol. 5-6. S. 47-67.
Vizjak Pavšič M. The Comprehension of Knowledge Bases as a Factor of
Effectiveness of Expert Systems for Decision Support / M. Vizjak Pavšič.
III Alps-Adria Symposium of Psychology. 2-5 June 1993. Ljubljana, 1993.
Copyright (c) 2006 Mojca Vizjak Pavšič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
