THE PRINCIPLES OF YUGOSLAV CULTURAL POLICY (1945-1952)
Povzetek
After World War II and the formation of the new Yugoslav state, the Communist Party of Yugoslavia began to establish a new political system. In the process of transformation of Yugoslav society, the resource of culture was crucial. The paper focuses on the basic principles upon which the cultural policy in the new Yugoslavia was built, whose specificity was largely conditioned by the current political and educational situation. Based on the available archival material, the paper analyzes the fundamental ideas in the specific field, in the periods before and after the conflict with the Information Bureau (Cominform). The differences between the two periods show how important the social factors are in the formulation of the goals of the cultural policy. Namely, in the first years there is a strong sovietization in the cultural field, where the following of the Soviet models in politics is especially noticeable. In the 1950s began desovietization, а process that consisted of abandoning the Soviet model of cultural practices, abandonment of the ideological matrix of socialist realism and introduction of self-administrative socialism, which would contribute to a certain democratization in the field of cultural production.
Prenosi
Literatura
Bošković, Dušan. (2011). Intelektualci u vlasti: društveni obrasci u formativnim godinama druge Jugoslavije. Filozofija i društvo 3 [Intellectuals in Power: Social Patterns in the Formative Years of Second Yugoslavia. Philosophy and Society 3]. 121-135. (In Serbian.)
Dimić, Ljubodrag. (1988). Agitprop kultura: agitpropovska faza kulturne politike u Srbiji 1945–1952 [Agitprop Culture: Agitprop Phase of Cultural Policy in Serbia 1945-1952]. Beograd: Rad. (In Serbian.)
Doknić, Branka. (2009). Kulturna politika Jugoslavije: 1945–1952. Vo: Doknić, Branka, Petrović, F. Milić, Hofman, Ivan. (Ur.). Kulturna politika Jugoslavije: 1945–1952. Zbornik dokumenta, 1 [Cultural Policy of Yugoslavia 1945–1952. In: Doknić, Branka, Petrović, F. Milić, Hofman, Ivan. (Eds.). Cultural Policy of Yugoslavia 1945–1952. A Collection of Documents 1]. Beograd: Arhiv Jugoslavije. (In Serbian.)
Gabrič, Aleš. (2008). Cenzura u Sloveniji posle Drugog svetskog rata: od komunističkog spiska zabranjenih knjiga do ukidanja t.z. ‘verbalnog delikta’ [Censorship in Slovenia after World War II: From the Communist Index Librorum Prohibitorum to Abolition of the “Verbal Offence”]. URL: https://www.nb.rs (Accessed: 08.05.2020). (In Serbian.)
Hofman, Ivan. (2005). Pod stegom Partije. Muzika socijalističkog realizma – primeri SSSR i Jugoslavije. Godišnjak za društvenu istoriju 1–3 [Under the flag of the Party. Music of Socialistic Realism – Cases of USSR and Yugoslavia. Annual of Social History 1–3]. 41-63. (In Serbian.)
Miletić, Aleksandar V. (2020). Milovan Đilas i francuski socijalisti 1950–1954. Tokovi istorije 1/2020 [Milovan Đilas and French Socialists 1950–1954. Currents of History 1/2020]. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije. 155-174. (In Serbian.)
Miller, Nick. (2007). Chapter 1. Simina 9a in a New Yugoslavia. In: The Nonconformists: Culture, Politics, and Nationalism in a Serbian Intellectual Circle, 1944'1991. Budapest: Central European University Press. URL: http://books.openedition.org/ceup/849 (Accessed: 22.05.2021).
Pejović, Marko. (2010). Sovjetski filmovi prikazani u jugoslaviji u organizaciji Društva za kulturnu saradnju Jugoslavije sa SSSR-om 1945-1948 godine. Godišnjak za društvenu istoriju 1 [Soviet Feature films in Yugoslavia 1945–1948. distributed by the Society of Cultural Cooperation between Yugoslavia and the USSR. Annual of Social History 1]. 89-101. (In Serbian.)
Popovska, Dragica. (2020). Politiki na konceptualizacija na prostorot vo Makedonija vo jugoslovenskiot socijalizam. Istorija 2/LV [Space Conceptualization Policies in Macedonia in Yugoslav Socialism. History 2/LV]. Skopje: Združenie na istoričarite na Republika Makedonija. 115-126. (In Macedonian.)
Prnjat, Dejana. (2014). Srpske državne nagrade za književno stvaralaštvo od 1945. do 1980. godine. Kultura, 145 [Serbian National Awards from 1945 to 1980. Culture, Vol. 145]. Beograd: Zavod za proučavanje kulturnog razvitka. 43-50. (In Serbian.)
Stojković, Branimir. (2014). O prirodi nagrade. Kultura, 145 [On Nature of Prize. Culture, Vol. 145]. Beograd: Zavod za proučavanje kulturnog razvitka. (In Serbian.)
Šarić, Tatjana. (2010). Djelovanje Agitpropa prema književnom radu i izdavaštvu u NRH, 1945–1952. RADOVI, 42 [Activity of the Agitprop in regard to Literary Work and Publishing in the People’s Republic of Croatia in 1945–1952. Works, Vol. 42]. Zagreb: Zavod za hrvatsku povijest. (In Croatian.)
Vučetić, Radina. (2011). Između avangarde i cenzure: Tito i umetnost šezdesetih. Tito – viđenja i tumačenja. Zbornik radova [Between Avant-Garde and Censhorship: Tito and the Art in 1960s. Tito – Insights and Interpretations. Miscellany]. Beograd: Institut za novu istoriju Srbije, Arhiv Jugoslavije. (In Serbian.)
Copyright (c) 2021 Dragica Popovska
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
