Z JANKOM GLAZERJEM NA POTI IZGNANSTVA
Sažetak
Nemška okupacija dela slovenskega ozemlja v aprilu 1941 je za mnoge pomenila življenjsko prelomnico, kjer posebej mislimo na germanizatorični (nacistični) pritisk. Med žrtvami so bili tudi slovenski književniki. Za organizacijo izgona so nacisti najprej ustanovili preseljevalni štab v Mariboru in njemu podrejene organe, za tem pa uredili zbirna taborišča v različnih krajih Spodnje Štajerske. V Mariboru so v taborišče za izgnance preuredili del meljske vojašnice. Namenili so jih v različne kraje v Srbiji, nekatere tudi na Hrvaško.
Downloads
##submission.citations##
Ciril, Stani. (1977). Življenjepis Janka Glazerja. Zgodovinski časopis, št. 1/2. 5– 12.
Ferenc, Tone. (1968). Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. Maribor: Obzorja.
Ferenc, Tone. (1997). Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945. Ljubljana: Modrijan.
Filipič, France. (1965). Prvi pohorski partizani. Maribor: Obzorja.
Filipčič, Milan. (2002). Bili so uporni: zaprti, izgnani, ubiti, na suženjskem delu, v koncentracijskih taboriščih. Ljubljana: Koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja pri GO ZZB NOB Slovenije.
Glazer, Janko. (1993). Razprave – članki – ocene. Maribor: Obzorja.
Godeša, Bojan. (1995). Kdor ni z nami, je proti nam. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Hartman, Bruno. (1983). Kulturni tokovi v Mariboru in njegovem zaledju med vojnama. Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 1−2. 232–247.
Hartman, Bruno. (2001). Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Obzorja.
Ostrovška, Milica. (1981). Kljub vsemu odpor I, II. Maribor: Obzorja.
Paternu, Boris. (1997). Slovensko pesništvo upora. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Perenič, Urška. (2007). Leposlovje Milice S. Ostrovške v reviji Ženski svet (1923–1941). Slavistična revija, 3/55. 463–472.
Perenič, Urška. (2016). Prostor književnikov: kraji bivanja in službovanja in središča nacionalne literarne kulture. V: Prostori slovenske književnosti (ur. M. Juvan). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 67–97.
Potočnik, Dragan. (2003). Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1918−1941. Maribor: Litera.
Roš, Fran. (1967). Slovenski izgnanci v Srbiji 1941−1945. Maribor: Obzorja.
Slodnjak, Anton. (1968). Zgodovina slovenskega slovstva. Celovec: Mladinska knjiga.
Slovenska bibliografija: članki in leposlovje v časopisju in zbornikih 1945– 1950. (1963). Ljubljana: SAZU.
Škerl, France. (1952/1953). Nacistične deportacije Slovencev v letu 1941. Zgodovinski časopis, št. 1. Ljubljana: Zgodovinsko društvo. 768–797.
Žebovec, Marjeta. (2005). Slovenski književniki, rojeni do leta 1899. Ljubljana: Karantanija.
Žebovec, Marjeta. (2007). Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 do 1929. Ljubljana: Karantanija.
Žnidarič, Marjan. (1997). Do pekla in nazaj: nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941−1945. Maribor: Muzej narodne osvoboditve.
Žnidarič, Marjan. (1977). Okupatorjevi raznarodovalni ukrepi v Mariboru leta 1941. Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 1–2. 274–323.
Korespondenca Ivana Dornika 281/2. Univerzitetna knjižnica Maribor: Rokopisna zbirka.
Ne poslušajte inozemskega radia. 1941. Štajerski gospodar, št. 4.
Osebni promet med Mariborom in Ljubljano. 1941. Slovenec 113a.
Zapuščina Janka Glazerja 581/II-A-1. Univerzitetna knjižnica Maribor: Rokopisna zbirka.
##submission.copyrightStatement##
##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##Autori predstavljaju časopisu originalne radove temeljene na rezultatima vlastitih istraživanja. Suautori su osobe koje su u značajnoj mjeri doprinijele radu. Autor (i suautori) šalju članak zajedno s popunjenim Prijavnim obrascem (Paper Submission Form) koji ujedno ima svrhu suglasnosti s objavljivanjem rada.
Časopis prima neobjavljene znanstvene radove. Ne primaju se članci koji u velikoj mjeri ponavljaju već objavljene radove autora. U ponavljanja se ubraja kompilacija, odnosno tekst sastavljen od isječaka iz objavljene monografije ili od isječaka iz nekoliko drugih radova. Nedopustivi su plagijati i pretjerano citiranje tuđih radova (trećina ukupnoga opsega članka, ili više). Svi citati, posuđeni ulomci i građa trebaju biti popraćeni uputnicom na izvornik, odnosno na autora i primarni izvor. U slučaju ako je udio tuđeg teksta prevelik, autoru će se preporučiti skraćivanje citata i proširenje opsega originalnoga teksta.
Autor treba dobiti sva potrebna dopuštenja za korištenje posuđene građe (ilustracije i sl.), a za koja on ne posjeduje autorska prava. Autor jamči da članak ne sadrži podatke koji nisu pogodni za javno objavljivanje, između ostaloga i tajne podatke.
Popis literature obuhvaća samo one bibliografske jedinice i poveznice koje su zaista upotrijebljene tijekom istraživanja i koje su u tekstu
Preporuka je da se u tekstu navedu podaci o financijskoj podršci provedenog istraživanja (ako ona postoji). Također se može navesti i zahvala kolegama koji su pripomogli nastanku rada, a koji nisu suautori.
Predajući uredništvu rukopis i Prijavni obrazac autor je službeno dao suglasnost da se njegov rad objavi u časopisu Filološke studije. Autor je i dalje vlasnik autorskih prava članka. Autori imaju pravo povući članak u bilo kojoj fazi njegova razmatranja (do trenutka njegove objave na internetskoj stranici) uz to da trebaju o tome pismeno obavijestiti uredništvo.
Objava članaka je besplatna. Sadržaj je dostupan uz licencu Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.