TRANSDIANA ILI TEATRALIZACIJA POPULARNE IKONE U DRAMI „JOHN SMITH, PRINCEZA OD WALESA” TOMISLAVA ZAJECA
Povzetek
The paper discusses the relation between the popular culture and croatian drama of the nineties analysing the signs of popular culture in the play John Smith, Princess of Wales by Tomislav Zajec. The focus of the paper is the status of princes Di as a popular icon of the nineties and the concept of queer identity in the play.
Prenosi
Literatura
Wilson, Lindy Woodhead. Diana, The Making of a Media Saint, London i New
York: I.B. Tauris. 20-39
Butler. Judith. 2000. Nevolje s rodom. Zagreb: Ženska infoteka.
Butler. Judith. 1988. Performative Acts and Gender Constitution: An Essay in
Phenomenology and Feminist Theory. Theatre Journal. sv. 40, br. 4. 519-531.
http://www.jstor.org/stable/3207893 (4. ožujka, 2010.)
Čejni. Dejvid. 2003. Medijalozovana monarhija. Dejvid Morli i Kevin Robins
(prir). Britanske studije kulture: geografija, nacionalnost i identitet, Beograd:
Geopoetika. 210-221
Childs. Peter i Storry. Mike (ur). 2002. Encyclopedia of contemporary British
culture. London i New York: Routledge.
Fischer-Lichte. Erika. 1992. The Semiotics of Theatre. Bloomington i Indianapolis:
Indiana University Press.
Kouldri. Nik. 2003: Obična slava kraljevske porodice. Dejvid Morli i Kevin Robins
(prir). Britanske studije kulture: geografija, nacionalnost i identitet, Beograd:
Geopoetika. 222-234
Fiske. John. 2003. Reading the Popular. London i New York: Routledge.
Jameson. Fredric. 1987. Postmodernism and Consumer Society. Hal Foster, The
Anti-Aesthetic: Essays on Postmodern Culture. Port Townsend: Bay Press. 111-
125
Lewis. Jeff. 2003. Cultural Studies – the Basics. London: Sage Publications.
Mirzoef. Nicholas. 1999. An Introduction to Visual Culture. London i New York:
Routledge.
Paglia. Camille. 1997. From huntress to hunted: Camille Paglia talks about the
glorious rise and „tacky end“ of Princess Diana. (intervju s Andrewom Rossom)
http://www.salon.com/1997/08/31/paglia_15 (13. kolovoza 2010.)
Richards. Jeffrey. 1999. The Hollywoodisation of Diana. Jeffrey Richards, Scott
Wilson, Lindy Woodhead. Diana, The Making of a Media Saint. London i New
York: I.B. Tauris. 59-73
Spurlin. William J. 2002. I'd rather be the princess than the queen! Mourning Diana
as a gay icon. Adrian Kear i Deborah Lynn Steinberg (ur). Mourning Diana:
Nation, Culture and the Performance of Grief. London i New York: Routledge.
155-168
Zajec. Tomislav. 2007. John Smith, princeza od Walesa. Leo Rafolt. Odbrojavanje.
Antologija suvremene hrvatske drame. Zagreb: Zagrebačka slavistička škola,
29-62
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
