K VPRAŠANJU NARODNEGA IZGNANSTVA IN SAMOIZGNANSTVA V ZGODOVINSKEM ROMANU ČLOVEK PROTI ČLOVEKU FRANCETA BEVKA
Povzetek
V prispevku problematiko izgnanstva najprej razumemo na način narodnega izganjanja oz. preganjanja. Obravnavamo ga ob primeru zgodovinskega romana Človek proti človeku (1930) Franceta Bevka, ki se snovno naslanja na obdobje srednjega veka, vendar ga je mogoče (in verjetno najbolj ustrezno) brati kot metaforo, skozi katero se pisatelj v dobi italijanske okupacije Primorske polemično in obenem subtilno sooča z raznarodovalnimi pritiski tujih oblastnikov. Narodno preganjanje je v romanu zajeto v razmerju med predstavniki cerkvene in posvetne oblasti na eni ter podložništvom na drugi strani, najbolj temeljito pa obravnavano skozi razmerje med patriarhovci in pogumnimi (razbojniškimi) plemiči. Ti s svojim drznim nasprotovanjem patriarhu, skrivno zaroto in prizadevanji, da bi v domači deželi odpravili krivice in spet vzpostavili mir in red, prav tako služijo kot model za poenotenje nacije. Izganstvo razumemo v smislu posameznikovega notranjega izgnanstva in iskanja lastne identitete. Natančneje rečeno, gre za samoizgnanstvo, ki je hkrati samospoznavanje, kakor je utelešeno v osrednji figuri Jerka, ki je razpet med mečem, kuto in »petjem«. Jerko bi utegnil biti alter ego političnega preganjanca Bevka, ki je roman pisal v razmerah nadzorovanega bivanja in ga pomenljivo sklenil s simboliko sokola kot glasnika duhovnega sveta (in s tem umetnosti).
Prenosi
Literatura
Božič, Zoran. (2018). Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku: Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav. Pozno pokristjanjevanje slovenskega ozemlja. Ur. N. Petrič in M. Hren. Ljubljana: Društvo Slovenski staroverci. 63–79.
Budal, Andrej. (1930a). France Bevk: Človek proti človeku. Ljubljanski zvon, 50/12. 756–58.
Brecelj, Marijan (1975). Bevk, France (1890–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 2013. Available at http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140529/#primorski- slovenski-biografski-leksikon (accessed 1. 4. 2020).
Grahor, Ivo. (1931). France Bevk: Človek proti človeku. Modra ptica 2/7. 217–219. Hladnik, Miran (2002). Alamut in slovenski nacionalni interes. FNM: Filozofska revija za učitelje filozofije, dijake in študente, 9/24. 42–49.
Hladnik, Miran (2004). Alamut in slovenski literarni ponos. Available at http://lit.ijs.si/alamut_radio.html (accessed 1. 4. 2020).
Hladnik, Miran (2009). Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Perenič, Urška (2018). Beatin dnevnik Luize Pesjak: Dogajalni prostor romana. Slavistična revija, 66/3. 252–264.
Pogačnik, Jože, idr. (2001). Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS.
Zadravec, Franc. (1999). Slovenska književnost II. Ljubljana: DZS.
Zgaga, Karolina (2017). Kratka pripovedna proza Franceta Bevka v reviji Dom in svet: Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Copyright (c) 2020 Urška Perenič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
