СОЦИАЛЬНОЕ ВАРЬИРОВАНИЕ В РЕГИОЛЕКТЕ
Povzetek
Предметом исследования в данной статье является вариативность частоты проявления фонетических и лексических региолектных особенностей речи под влиянием таких социальных факторов, как пол, возраст, место рождения и образование. Под региолектом понимаются общие особенности речи довольно обширного региона без подразделения их на городские и деревенские; исследование проводится на основе пермского региолекта русского языка. Материалом послужили спонтанные монологи, полученные от жителей Пермского края. Полученные данные показывают, что и фонетические, и лексические региолектные особенности зависят от одних и тех же социальных факторов – места рождения и возраста информантов. При этом выявлено, что частота отдельных фонетических особенностей речи определяется влиянием различных социальных факторов; лексические регионализмы чаще встречаются у жителей нецентральных городов Пермского края и информантов старшего поколения.
Prenosi
Literatura
Герд, А.С. (2001). Введение в этнолингвистику. Санкт-Петербург: Изд-во Санкт-Петербургского гос. университета.
Ерофеева, Е.В. (2013). Языковая ситуация Пермского края: особенности русской спонтанной речи и методы исследования. В Вестник Пермского университета. Российская и зарубежная филология. № 3 (23). 7-16.
Ерофеева, Е.В. (2020). Вероятностные структуры идиомов: социолингвистический аспект. Москва: Ленард.
Ерофеева, Т. И., Ерофеева, Е.В., Грачёва, И.И. (2000). Городские социолекты: Пермская городская речь: звучащая хрестоматия. Пермь: Бохум.
Потапова, Р.К., Потапов, В.В. (2006). Язык, речь, личность. Москва: Языки славянской культуры.
Angle, J., Hesse-Biber, Sh. (1981). Gender and prestige preference in language. In Sex Roles. Vol. 7, iss. 4. 449-461.
Auer, P. (2005). Europe’s sociolinguistic unity, or: A typology of European dialect/standard constellations. In N. Delbecque, J. Van der Auwera & D. Geeraerts (Еds.). Perspectives on Variation. Sociolinguistic, Historical, Comparative. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. 7-42.
Bellmann, G. (1998). Between base dialect and standard language. In: Folia Linguistica. No. 32. 23-34.
Kehrein, R. (2012). Regionalsprachliche Spektren im Raum: Zur linguistischen Struktur der Vertikale. Stuttgart: Franz Steiner.
Schmidt, J.E., Herrgen, J. (2011). Sprachdynamik: Eine Einführung in die moderne Regionalsprachenforschung. Berlin: Erich Schmidt.
Spiekermann, H. (2006). Standardsprache als regionale Varietät – regionale Standardvarietäten. In: Hg. von A. Voeste & J. Gessinger (Red.). OBST 71. Themenheft zu „Dialekt im Wandel. Perspektiven einer neuen Dialektologie“. 81-99.
Spiekermann, H. (2008). Sprach in Baden-Württemberg: Merkmale des Regionalen Standart. Tübingen: Max Niemeyer Verlag.
Gerd, A.S. (2001). Vvedenie v etnolingvistiku [Introduction to Ethnolinguistics]. Saint Petersburg: Saint Petersburg State university. (In Russian.)
Erofeeva, E.V. (2013). Iazykovaia situatsiia Permskogo kraia: osobennosti russkoi spontannoi rechi i metody issledovaniia [The linguistic situation of the Perm Territory: features of Russian spontaneous speech and research methods]. In Vestnik Permskogo universiteta. Rossiiskaia i zarubezhnaia filologiia [The Bulletin of the Perm University. Russian and foreign philology]. No. 3 (23). 7-16. (In Russian.)
Erofeeva, E.V. (2020). Veroiatnostnye struktury idiomov: sotsiolingvisticheskii aspekt [Probabilistic structures of idioms: a sociolinguistic aspect]. Moscow: Lenard. (In Russian.)
Erofeeva, T.I., Erofeeva, E.V., Gracheva, I.I. (2000). Gorodskie sotsiolekty: Permskaia gorodskaia rech' [Urban sociolects: Perm urban speech]. Perm: Bokhum. (In Russian.)
Potapova, R.K., Potapov, V.V. (2006). Iazyk, rech', lichnost' [Language, speech, personality]. Moscow: Iazyki slavianskoi kul'tury. (In Russian.)
Angle, J., Hesse-Biber, Sh. (1981). Gender and prestige preference in language. In Sex Roles. Vol. 7, iss. 4. 449-461. (In English.)
Auer, P. (2005). Europe’s sociolinguistic unity, or: A typology of European dialect/standard constellations. In N. Delbecque, J. Van der Auwera & D. Geeraerts (Еds.). Perspectives on Variation. Sociolinguistic, Historical, Comparative. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. 7-42. (In English.)
Bellmann, G. (1998). Between base dialect and standard language. In: Folia Linguistica. No. 32. 23-34. (In English.)
Kehrein, R. (2012). Regionalsprachliche Spektren im Raum: Zur linguistischen Struktur der Vertikale. Stuttgart: Franz Steiner. (In German.)
Schmidt, J.E., Herrgen, J. (2011). Sprachdynamik: Eine Einführung in die moderne Regionalsprachenforschung. Berlin: Erich Schmidt. (In German.)
Spiekermann, H. (2006). Standardsprache als regionale Varietät – regionale Standardvarietäten. In: Hg. von A. Voeste & J. Gessinger (Red.). OBST 71. Themenheft zu „Dialekt im Wandel. Perspektiven einer neuen Dialektologie“. 81-99. (In German.)
Spiekermann, H. (2008). Sprach in Baden-Württemberg: Merkmale des Regionalen Standart. Tübingen: Max Niemeyer Verlag. (In German.)
Copyright (c) 2020 Elena Erofeeva, Tamara Erofeeva
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
