WHO'S AFRAID OF THE BIG BAD CHARACTER?
Povzetek
The theoretical descriptions of postmodernist fiction, offered by Brian McHale, Patricia Waugh, Dubravka Oraic Tolic, emphasize the ontological dominant that is embodied in the literary texts as a problematization of the boundaries between worlds and texts. This paper will elaborate thеse theoretical premises through the interpretation of the novel The Мathematician's Daughter by the Macedonian author Venko Andonovski. The interpretive focus will be on three levels. 1. the interpretation of ontological themes in the novel; 2.interpretation of metafictional devices (intertextuality, intartextuality, transtextuality, vacant quotation, recursive structures, transworld identities), through which these themes are articulated in the novel; 3. the interpretation of the function that these metafictional devices have in demonstration of ontological games with the boundaries between worlds (literature - reality, art - life, fact - fiction, author-character) and between texts (original and plagiarized, texts and metatexts). The interpretation of Venko Andonovski's novel led to two conclusions with theoretical implications. First, all devices in the novel participate in the affirmation of the complex metafictional theme (the reality-fiction relationship) and, in that sense, participate in redefining the understanding of the novel as a mimetic genre. Second: the ontological games that participate in the novel’s structure spill over into the act of reception of the text, also involving the reader in ontological games.
Prenosi
Literatura
Currie, Mark. (Ed.). (1995). Metafiction. London and New York: Longman.
Currie, Mark. (1998). Postmodern Narrative Theory. New York: St. Martin’s Press.
Hutcheon, Linda. (1984). Narcissistic Narrative: The Metafictional Paradox. New York and London: Methuen.
Лотман, Јуриј. (2005). Структура на уметничкиот текст. Скопје: Македонска реч [Lotman, Jurij. (2005). The structure of the artistic text. Skopje: Makedonska reč]. (In Macedonian.)
Лотман, Јуриј. (2003). Текст во текст. Во: Ќулавкова, Катица (Прир.). Теорија на интертекстуалноста. Скопје: Култура [Lotman, Yuri. (2003). Text in Text. In: Kjulavkova, Katica (Ed.). Theory of Intertextuality. Skopje: Kultura]. 41-61. (In Macedonian.)
Bamburać-Moranjak, Nirman. (2003). Retorika tekstualnosti [Retorics of Textuality]. Sarajevo: Buybook. (In Bosnian.)
McHale, Brian. (2001). Postmodernist Fiction. London and New York: Routledge.
Oraić-Tolić, Dubravka. (1990). Teorija citatnosti [Theory of Citation]. Zagreb: GZH. (In Croatian.)
Oraić-Tolić, Dubravka. (2005). Muška moderna i ženska postmoderna [Male Modern and Female Postmodern]. Zagreb: Naklada Ljevak. (In Croatian.)
Pavličiċ, Pavao. (1989). Moderna i postmoderna intertekstualnost. Umjetnost riječi 2–3 [Modern and Postmodern Intertextuality. Art of Words 2–3]. 33-50. (In Croatian.)
Waugh, Patricia. (2001). Metafiction: The Theory and Practice of Self-Conscious Fiction. London and New York: Routledge.
Copyright (c) 2021 Marija Gjorgjieva Dimova
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
