THE LITERARY TRADITION IN THE NOVEL “THE FAMILY” BY NINA FEDOROVA
Povzetek
The article discusses the specifics and features of the functioning of the literary tradition in the novel “The Family” by Nina Fedorova in the context of phenomenon of literary centricity, which characterizes works of Russian émigré literati. In the work by the writer of the Russian abroad, there are many similarities with the novel by I.A. Goncharov “The Cliff”: at the level of the chronotope structure, individual images (the image of the Grandmother) and the image system as a whole, plot moves, motives, as well as stylistic devices. “The Family” is characterized by literary-centricity, it reproduces the atmosphere of the Russian manor culture and the topic of the Russian manor novel, the structural elements of Russian prose of the second half of the 19th century. Following the tradition allows the writer to keep in touch with Russian classical literature and Russian culture as a whole. At the same time, the recognition of the literary tradition reinforces the tragic register in the novel dedicated to the life of Russian emigrants of the first wave. The paper also considers some features of the poetics of the novel “The Family”: the role of symbolism in the figurative system of the work, the specifics of its spatial-temporal organization, the peculiarities of using metaphors, some characteristics of the narrative.
Prenosi
Literatura
Дмитриева, М.А. (2016). Роман «Семья» Нины Фёдоровой в русском зарубежье первой волны. Научно-методический электронный журнал «Концепт», Т. 15 [Dmitrieva, M.A. (2016). The novel "The Family" by Nina Fyodorova in the Russian Émigré Literature of the First Wave. Scientific-methodical electronic journal "Concept", Vol. 15]. URL: http://e-koncept.ru/2016/96451.htm (Accessed: 15.08.2021). (In Russian.)
Дударева, М.А. (2018). Архетипический комплекс корабля в русской литературе: мортальный подтекст. Вестник РУДН. Серия: Литературоведение. Журналистика, Т. 23 № 1 [Dudareva, M.A. (2018). The archetypal complex of the ship in Russian literature: mortal subtext. Vestnik RUDN. Seriia: Literaturovedenie. Zhurnalistika, Vol. 23 № 1]. 42-49. (In Russian.)
Истомина, Е.П. (2011). Мотив границы в художественном сознании И.А. Гончарова: Автореферат диссертация канд. филол. наук. Ярославль: Ярослав. гос. пед. университет им. К.Д. Ушинского [Istomina, E.P. (2011). The motive of the border in the artistic consciousness of I.A. Goncharov: Abstract of the PhD thesis. Iaroslavl': Iaroslv. gos. ped. universitet im. K.D.Ušinskogo]. (In Russian.)
Морараш, М.М. (2016). Семантико-когнитивное исследование концепта ДОМ в романе В.В. Набокова «Машенька». Научный диалог № 8 [Morarash, M.M. (2016). Semantic-cognitive study of HOME concept in Vladimir Nabokov’s novel "Mashenka". Scientific dialogue № 8]. 104-115. (In Russian.)
Раскина, Е.Ю., Скатов, Н.Н. (Отв. ред.). (2005). Нина Фёдорова. Русская литература ХХ века. Прозаики, поэты, драматурги: библ. Словарь, T. 3. Москва: Олма-Пресс Инвест. [Raskina, E.Iu., Skatov N.N. (Eds.). (2005). Nina Fedorova. Russian literature of the twentieth century. Prose writers, poets, playwrights: bibliographic dictionary, Vol. 3. Moscow: Olma-Press Invest]. 571-572. (In Russian.)
Шевчугова, Е.И. (2018). Архетип бабушки в произведениях И.А. Гончарова, М. Горького и В.П. Астафьева: традиции и авторская интерпретация. Сибирский филологический форум № 4 [Shevchugova, E.I. (2018). The archetype of the grandmother in the works of I.A. Goncharov, M. Gorky and V.P. Astafieva: traditions and author's interpretation. Siberian Philological Forum № 4 ]. 31-36. (In Russian.)
Шруба, М., Коростелев, О. (2016). Псевдонимы русского зарубежья. Материалы и исследования. Москва: Новое литературное обозрение [Shruba, M., Korostelev, O. (2016). Pseudonyms of the Russian Diaspora. Materials and research. Moscow: Novoe literaturnoe obozrenie]. (In Russian.)
Ушакова, О.Н. (2020). Проблема традиций русской поэзии в эмигрантской лирике Г.В. Иванова: Автореф. диссертация канд. филол. наук. Кострома: Костромской гос. университет [Ushakova, O.N. (2020). The Problem of the Traditions of Russian Poetry in the Émigré Lyrics of G.V. Ivanov: Abstract of the PhD thesis. Kostroma: Kostromskoy gos. universitet]. (In Russian.)
Copyright (c) 2021 Anna A. Arustamova, Diana A. Borovitskaya
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
