THE SOCIO-HISTORICAL AND TECHNOLOGICAL CONDITIONS OF THE ORIGIN OF THE SCIENCE FICTION GENRE
Povzetek
The science fiction genre in all types of media is often neglected in the serious discussion of the scientific public. According to the established opinion, its origin is connected with the writings of Jules Verne and Herbert George Wells at the end of the 19th century, and it is often not seriously analyzed from the perspective of social influence. However, the science fiction genre arises as a response to the great social changes of industrialization and the development of new technologies, showing the possibilities of development ass well as the new moral, psychological and social problems that accompany technological development. With the advent of film, and especially television, the genre gained in expressive power by dealing with some of the very complex and significant social problems of modern society through the prism of fiction.
The aim of the paper is to point out the social conditions of its origin and development through a historical presentation of some of the most significant works of science fiction in literature and film. The paper presents and analyzes the works of Verne, Wells, Asimov, Clarke, Čapek, but also large television and film series such as Star Trek. It has been determined that social circumstances, progress of scientific thought and technology highly influenced the development of this genre.
Prenosi
Literatura
Appel, M., Krause, S., Gleich, U., Mara, M. (2016). Meaning through fiction: Science fiction and innovative technologies. Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts 10(4). 472-480.
Augé, E. (2014). Why our world needs science fiction. TEDxErasmusUniversity. [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=FJkixvgJqsY (Accessed 03.02.2020.)
Booker, M. K., Thomas, A. (2009). The Science Fiction Handbook. United Kingdom: Wiley-Blackwel.
Bramlett-Solomon, S. (2006). Interracial love on television: What’s taboo still and what’s not. Critical Thinking About Sex, Love, and Romance in the Mass Media: Media Literacy Applications. 85-93.
Brigs, A., Berk, P. (2006). Društvena istorija medija. Beograd: Clio.
Cavallaro, D. (2000). Cyberpunk and cyberculture: Science fiction and the work of William Gibson. London: Athlone Press.
Csicsery-Ronay, I. (1991). Editorial Introduction: Postmodernism's SF/SF's Postmodernism. Science-Fiction Studies 18/3, 305-308.
Csicsery-Ronay, I. (2003). Science Fiction and Empire. Science Fiction Studies 30(2). 231-245.
Daley, C. (2013). Case Studies in Reading 1: Key Primary Literary Texts. The Science Fiction Handbook. London: Bloomsbury Publishing. 75-100.
Dunn, W. (2019). How Chinese novelists are reimagining science fiction. URL: https://www.newstatesman.com/chinese-science-fiction-dystopia-liu-cixin-triology (Accessed 19.02.2020.)
Gavrilović, Lj. (1986). Naučna fantastika: mitologija tehnološkog društva. Antropologija naučne fantastike [Science Fiction: Mythology of a Technological Society. Anthropology of Science Fiction]. Beograd: Odeljenje za etnologiju i antropologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu. 19-24. (In Serbian.)
Georgiadou, A., Larmour, D. H. J. (1998). Lucian's science fiction novel. True histories: Interpretation and commentary. Leiden: Brill.
Gopman, V. (1996). New Islands in the Gutenberg Ocean: The Problems of Publishing Science Fiction in Russia. Science Fiction and Market Realities. Georgia: University of Georgia Press. 161-171.
Hubble, N. (2013). The Historical Context of Science Fiction. In: Hubble, N., Mousoutzanis, A. (Eds.). The Science Fiction Handbook. London: Bloomsbury Publishing. 1-15.
James, Edward. (1994). Science Fiction in the 20th Century. Oxford: Oxford University Press.
Ji, S. W., Waterman, D. (2011). Production Technology and Trends in Movie Content: An Empirical Study. URL: https://www.researchgate.net/publication/228448250_Production_Technology_and_Trends_in_Movie_Content_An_Empirical_Study (Accessed: 19.02.2020.)
Krstić, P. (2012). Zemne staze Enterprajza: nauka i naučna fantastika. Antropologija 12(3) [The Earth Trek of the Enterprise: Science and Science Fiction. Antrophology 12(3)]. 73-97. (In Serbian.)
Lucas, P. (2018). Bacon’s New Atlantis and the Fictional Origins of Organised Science. Open Cultural Studies 2. 114-121.
Makluan, M. (1971). Poznavanje opštila – čovekovih produžetaka. [Understanding Media: the Extensions of Man] Beograd: Prosveta. (In Serbian.)
Mamford, L. (2009). Tehnika i civilizacija [Technics and civilization]. Novi Sad: Mediterran. (In Serbian.)
Miller, C., & Bennett, I. (2008). Thinking longer term about technology: Is there value in science fiction-inspired approaches to constructing futures? Science and Public Policy 35(8), 597-606. https://doi.org/10.3152/030234208X370666
Roberts, A. (2000). Science Fiction – The New Critical Idiom. New York: Routledge.
Serjeantson, R. (2018). Natural knowledge in the New Atlantis. In: F. Bacon (2018) New Atlantis: A Utopian Novel. Scots Valley: CreateSpace.
Shedroff, N., Noessel. C. (2012). Make it so: learning from sci-fi interfaces. Proceedings of the International Working Conference on Advanced Visual Interfaces (AVI ’12). New York: Association for Computing Machinery. 7-8.
Sigma, Xi. (2010). The Scientific Research Society. Did Science Fiction Influence You? URL: https://www.sigmaxi.org/docs/default-source/About/Support-Sigma-Xi/scifiprompt2010.pdf?sfvrsn=9a6ac58_0 (Accessed 19.02.2020.)
Simoson, A. (2010). Voltaire’s riddle. Micromegas and the measure of all things. Dolciani Mathematical Expositions 39, Washington: Mathematical Association of America.
Suvin, D. (1979). Metamorphoses of Science Fiction. New York: Yale University Press.
Vidulin-Orbanić, S. (2008). Fenomen slobodnog vremena u postmodernom društvu. Metodički obzor 3 (2008) 2 (6) [The Phenomenon of Leisure Time in Postmodern Society. Methodological Horizons 3 (2008) 2 (6)]. 19-33.
Viglas, K. (2016). The Placement of Lucian’s Novel True History in the Genre of Science Fiction. Interlitteraria 21 (1). 158-172.
Wheeler, P. (2013). Isues of Gender, Sexuality and Ethnicity. The Science Fiction Handbook. London: Bloomsbury Publishing. 209-237.
Copyright (c) 2021 Ilija Milosavljević
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
