РУССКИЙ ПЕСЕННО-ИГРОВОЙ ФОЛЬКЛОР УДОРСКОГО РАЙОНА РЕСПУБЛИКИ КОМИ В КОНТЕКСТЕ СЕВЕРНОРУССКОЙ ТРАДИЦИИ
Povzetek
В статье рассматривается русскоязычный песенно-игровой репертуар удорских коми. Материалом послужили записи, сделанные в 1988– 1999 гг. и хранящиеся в Фольклорном архиве Сыктывкарского государственного университета им. Питирима Сорокина. Всего было выявлено 24 сюжета, зафиксированных в 63 вариантах. Репертуар включает припевки, хороводные и плясовые песни; игровые сюжеты в архиве отсутствуют. Большое влияние на формирование песенной традиции удорских коми оказали Мезень и Пинежье. В ходе сравнительного исследования удорских песен с русскими песенными тексами были выявлены как популярные, так и редкие сюжеты. Сравнительно-сопоставительный анализ удорских и севернорусских записей продемонстрировал высокую степень их сходства (фактически – идентичность). В результате длительного бытования у коми населения удорские варианты русских песен обрели интересные контаминации мотивов. В то же время в удорских песенно-игровых текстах почти не отмечается влияния коми языковой традиции, в текстах присутствуют лишь минимальные грамматические искажения и следы фонетической адаптации.
Prenosi
Literatura
Kolpakova, Natalia P., Dobrovolsky, Boris M., Mitrofanova, Vera V. et al. (Compls.). (1967). Pesennyj fol'klor Mezeni [Song folklore of Mezen]. Leningrad: Nauka. (In Russian.)
Mekhnetsov, Anatoly M. (Ed.), Lobkova, Galina V., Korolkova, Inga V. et al. (Compls.). (2005). Narodnaya tradicionnaya kul'tura Vologodskoj oblasti [National traditional culture of the Vologda region]. T. 1. Pt.1. Vologda: Oblastnoj nauchno-metodicheskij centr kul'tury i povysheniya kvalifikacii. (In Russian.)
Mikushev, Anatoly K. (1995). Komi narodnye pesni [Komi national songs]. Syktyvkar: Komi knizhnoe izdatel'stvo.( In Russian.)
Ornatskaya, Tamara I. (1963). Russkaya pesnya na Vashke [The Russian song on Vashka]. In Istoriko-filologicheskij sbornik. Issue 8. Syktyvkar: Komi knizhnoe izdatel'stvo. 161-173.
Razumova, Alexandra P., Koski, Terttu A. (1971). Russkie narodnye pesni Karel'skogo Pomor'ya [Russian national songs of the Karelian Pomorie]. Leningrad: Nauka. (In Russian.)
Savel'eva, Galina S., Kaneva, Tatiana S., Panyukov, Anatoly V. (2008). Pesennaya tradiciya Udory: audioprilozhenie [Song tradition of Udora: audioapplication]. In Art, No. 1, 189-191. (In Russian.)
Sheyn, Pavel V. (1898). Velikoruss v svoih pesnyah, obryadah, obychayah, verovaniyah, skazkah, legendah i t. p. [Velikoruss in his songs, ceremonies, customs, beliefs, fairy tales, legends, etc.]. Saint Peterburg: Tipografiya Imperatorskoj Akademii nauk. (In Russian.)
Sobolevskiy, Aleksey I. (1898). Velikorusskie narodniye pesni [Great Russian national songs]. T. IV. Saint Petersburg: Tipografiya Imperatorskoy Akademii nauk. (In Russian.)
Sobolevskiy, Aleksey I. (1899). Velikorusskie narodniye pesni [Great Russian national songs]. T. V. Saint Petersburg: Tipografiya Imperatorskoy Akademii nauk. (In Russian.)
Sobolevskiy, Aleksey I. (1902). Velikorusskie narodniye pesni [Great Russian national songs]. Saint-Petersburg: Tipografiya Imperatorskoy Akademii nauk. (In Russian.)
Vlasov, Andrey N. (Ed. and Compl.). (2002). Staroobryadcheskij centr na Vashke. Ustnaya i pis'mennaya tradiciya Udory: Materialy i issledovaniya [Old Believers’ center on Vashka. The oral and written tradition of Udora]. Syktyvkar: Izdatel'stvo Syktyvkarskogo gosudarstvennogo universiteta. (In
Russian.)
Vlasov, Andrey N., Bilchuk, Zinaida. N., Kaneva, Tatyana S. (Compls.) (1992). A v
Ust’-Tsil’me poyut: traditsionniy pesenno-igrovoy fol’klor Ust’-Tsil’my [In Ust’-Tsil’ma they sing: traditional song and game folklore of Ust’-Tsil’ma]. Saint Petersburg: Inka. (In Russian.)
Zherebtsov, Lubomyr N. (1972). Hozyajstvo, kul'tura i byt udorskih komi v XVII – nachale XX v. [Economy, culture and life the Komi's of Udora in XVII – the beginning of the 20th century]. Moscow: Nauka. (In Russian.)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
