КОНЦЕПТ ДОМ/РОДИНА В ПОЭТИЧЕСКИХ ИДИОЛЕКТАХ ПОЭТОВ РУССКОГО ЗАРУБЕЖЬЯ ПЕРВОЙ ВОЛНЫ (СОПОСТАВИТЕЛЬНЫЙ АСПЕКТ)
Povzetek
В статье обсуждается проблема влияния культурного контекста на стихотворное творчество, а также вопрос интертекстуальности стихотворного текста. Литература русского зарубежья опирается на широкий круг литературных произведений. Таким образом укрепляется ее связь как с русской, так и с мировой культурой. При том, что образный строй литературы зарубежья связан с поэтической традицией, в ней есть полемика с традицией, и ее обновление. Сопоставительный анализ поэтических текстов таких художников слова первой волны эмиграции, как М. Цветаева, Г. Адамович, И. Бунин, Г. Иванов, Ю. Иваск, Б. Поплавский и др., показал, что ряд явлений в идиолектах можно выделить как тенденции. Конструктивным началом многих произведений является интертекстуальность: поэтический текст содержит аллюзии на какие-либо известные произведения русской литературы, реминисценции из них, что обеспечивает такую смысловую составляющую концепта ДОМ/РОДИНА, как принадлежность к языковой общности и народонаселению «коллективно своего пространства». Один из сквозных мотивов в поэзии русского зарубежья – мотив чуждости нового окружения, в связи с чем мотив эмиграции как второй родины развит весьма слабо.
Prenosi
Literatura
Belyy, Andrey. (1922). Poeziya slova [The Poetry of the Word]. Petersburg: Epokha. (In Russian.)
Bunin, Ivan А. (1973). Stikhotvoreniya. Rasskazy. Povesti [Poems. Stories. Narratives]. Moscow: Khudozhestvennaya literatura. URL: https://ilibrary.ru/text/1018/p.1/index.html (accessed April 6, 2019). (In Russian.)
Gabdullina, Svetlana R. (2004). Kontsept DOM/RODINA i ego slovesnoe voploshchenie v individual'nom stile M. Tsvetaevoy i poezii russkogo zarubezh'ya pervoy volny (sopostavitel'nyy aspekt): Dis... kand. filol. nauk [The Concept of Home and Motherland and Its Verbalization in the Individual Style of Marina Tsvetaeva and in the Poetry of the Russian Abroad of the First Wave. The Comparative Aspect: PhD Thesis in Philology]. Moscow. (In Russian.)
Gippius, Zinaida. Net [No]. URL: https://slova.org.ru/gippiusz/net/ (accessed April 6, 2019). (In Russian.)
Grigoriev, Viktor P. (1975). K sporam o slove v khudozhestvennoy rechi [Approaching a Question of the Function of a Word in the Artistic Discourse]. In Grigor'ev, Viktor P. (Ed.). Slovo v russkoy sovetskoy poezii [A Word in the
Russian and Soviet Poetry]. Moscow: Nauka. 5-75. (In Russian.)
Grigoryev, Viktor P. (Ed.). (1979). Lingvistika i poetika [Linguistics and poetics].
Moscow: Nauka. (In Russian.)
Grigoryev, Viktor P. (Ed.) (1990). Ocherki istorii yazyka russkoy poezii XX veka.
Poeticheskiy yazyk i idiostil': Obshchie voprosy. Zvukovaya organizatsiya teksta
[The Notes on the History of the Language of 20 century. The Language of Poetry and the Idiostyle: General Issues. The Sound Structure of the Text]. Moscow: Nauka. (In Russian.)
Gul, Roman B. (1973). Odvukon': Sovetskaya i emigrantskaya literatura [A Two- horse Rider: The Soviet and the Immigrants Literature]. New York: Most. (In Russian.)
Ivanov, Georgiy. Eto zvon bubentsov izdaleka... [It’s This Little Bells Jingle From the Distance...]. URL: https://www.stihi.ru/2009/03/08/198 (accessed April 6, 2019). (In Russian.)
Ivanova, S.A. (Compl. and Comment.). (1998). Russkaya Atlantida. Poeziya russkoy emigratsii. Mladshee pokolenie pervoy volny [The Russian Atlantis. The Poetry of the Russian Emigration of the First Wave. The Younger Generation of the First Wave]. Moscow: Intrada. (In Russian.)
Izgnanie. Poety russkogo zarubezh'ya [Exile. The Poets of the Russian Abroad]. (1999). Rostov-na-Donu: Feniks. (In Russian.)
Kreyd, Vadim P. (Compl. and Comment.). (1995). Vernut'sya v Rossiyu – stikhami... 20 poetov emigratsii: Antologiya [To Get Back to Russia – Via the Poetry... 20 Emigrant Poets: Anthology]. Moscow: Respublika. (In Russian.)
Kreyd, Vadim P. (Сompl. and Comment.). (1991). Kovcheg: Poeziya pervoy emigratsii [The Ark: Poetry of the First Wave of Immigration]. Moscow: Politizdat. (In Russian.)
Kristeva, Juliya. (1995). Bakhtin, slovo, dialog i roman. [Bakhtin, a Word, a Dialogue and a Novel]. [Translated by. G.K. Kosikov]. In Vestnik Moskovskogo universiteta. Ser. 9: Filologiya [Herald of of Moscow University. Ser. 9: Philology], No.1. 98-99. (In Russian.)
Kubryakova, Elena S. (2000). O ponyatiyakh mesta, predmeta i prostranstva [On the Concepts of Place, Subject and Space]. In Arutyunova Natalia D., Levontina Irina B. (Ed.). Logicheskiy analiz yazyka. Yazyki prostranstv. [Logical Analysis of Language. Languages of Space]. Moscow: Yazyki russkoy kul'tury. 84-92. (In Russian.)
Kupina, Nataliya A. (1995). Totalitarnyy yazyk: slovar' i rechevye reaktsii. [Totalitarian Language and the Speech Reactions]. Ekaterinburg; Perm: Izdatelstvo Ekaterinburgskogo universiteta. (In Russian.)
Lotman, Yuriy M. (1978). Dinamicheskaya model' semioticheskoy sistemy [The Dynamic Model of a Semiotic System]. In Uchenye zapiski Tartuskogo universiteta. Semiotika kul'tury. Trudy po znakovym sistemam [The Scholars Notes of Tartu University. The Semiotics of Culture. Works on Signs Systems].
Vol. 463. Tartu: Izdatel’stvo Tartuskogo universiteta. 18-34. (In Russian.) Tsvetaeva, Marina I. (1928). Posle Rossii, 1922–1925 [After Russia, 1922–1925].
Parizh: Povolotzky. (In Russian.)
Tsvetaeva, Marina I. (1995). Sobranie sochineniy: V 7 tomah [The Works in 7Volumes]. Mnukhin L.A., Saakyants Anna A. (Compl. and Comments.). Moscow: Ellis Lak. (In Russian.)
Vatsuro, Vadim E. (1994). Zapiski kommentatora [The Notes of a Commentator]. Sankt-Petersburg: Akademicheskiy proekt. (In Russian.)
Vitkovskiy, Evgeniy V. (Ed.). (1995). «My zhili togda na planete drugoy...»: Antologiya poezii russkogo zarubezh'ya. 1920–1990 [We Used To Be Living on the Planet Unlike. 1920–1990]. Of 4 parts. Moscow: Moskovskiy rabochiy. (In Russian.)
Zhenett, Zherar. (1998). Figury [The Shapes.]. Vol.1–2. Moscow: Izdatel’stvo imeni Sabashnikovykh. (In Russian.)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
