INOVATIVNE OBLIKE UČENJA IN POUČEVANJA – MAPIRANJE PRAVLJICE ZLATA PTICA ATU 550
Povzetek
Razprava obravnava prostor slovenske mladinske literarne kulture v obdobju od 1848/50 do 2018 na izbranih primerih iz mladinske književnosti, ki so zaznamovali literarno kulturo slovenskega ozemlja. V prvem delu članka je predstavljena folkloristična veda in prikazan način navajanja različic izbranih pravljičnih tipov v različnih kulturah. Na primeru slovenske ljudske pravljice Zlata ptica je prikazano prostorsko razumevanje literarne kulture slovenskih ljudskih pravljic. Na temelju mapiranja Zlate ptice kot študije izbranega primera slovenske ljudske pravljice z mednarodno oznako ATU 550 in ATU 551 je prikazana razprostranjenost pravljičnega tipa v različnih jezikih, literaturah in kulturah (ATU 550 [120] in ATU 551 [90]). V nadaljevanju so prikazane možnosti prenosa mapiranja v pedagoško prakso, od vrtca, do osnovne in srednje šole, kakor tudi primeri mapiranja s študenti (študij primera: video R. Trkaja, Lepa Vida, 2017) in mapiranje slovenske literarne kulture (ne-/premična kulturna dediščina). V zaključku razprave so predstavljene možnosti mapiranja pravljic v pedagoški praksi s ciljem, da bi bile slovenske ljudske pravljice vključene tudi v mednarodni kontekst.
Prenosi
Literatura
Blažić, Milena Mileva. (2016). Motiv soli v pravljicah – študij primera Krpan z Vrha [Salt motif in fairy tales – a case study of Krpan from the Top]. In Socialna in kulturna zgodovina hrane [The social and cultural history of food]. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 177-193.
Blažić, Milena Mileva. (2006). Podoba realnih in fantastičnih mest ter prebivalcev v slovenski mladinski književnosti [An image of real and fantastic cities and inhabitants in Slovenian youth literature]. In Novak Popov, Irena (Ed.). Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj [City and Citizens in the Slovene Language, Literature and Culture: Proceedings]. 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (26. 6.-14. 7. 2006, Ljubljana). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 80-89.
Dolgan, Marjan, Fridl, Jerneja (kartograf), Volk Bahun, Manca (kartograf). (2014). Literarni atlas Ljubljane: zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani [Ljubljana literary atlas: The foundations and accidents of 94 Slovenian writers in Ljubljana]. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Dović, Marjan. (2012). Mreža spomenikov slovenske literarne kulture kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora [A network of monuments of Slovenian literary culture as a semiotic appropriation of a (national) space]. In Slavistična revija [Slavistic revue], 60, No 3. 339-350.
Habjan, Jernej. (2011). Raziskovanje kot branje [Exploring as reading]. Primerjalna književnost [Comparative Literature], 34, No 2. 31-41. 173-183. URL: http://www.dlib.si.
Juvan, Marko. (2014). Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom [The space of Slovenian literary culture: literary history and spatial analysis with a geographical information system]. URL: http://pslk.zrc-sazu.si/sl/o-projektu/ (accessed May 27, 2019).
Kropej Telban, Monika. (1995). Pravljica in stvarnost: odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine [Fairytale and reality: a reflection of reality in Slovenian folk tales and tales in the case of Štrekl's legacy]. In Zbirka ZRC [ZRC Collection]. 5. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Manguel, Alberto, Guadalupi, Gianni. (1980). The dictionary of imaginary places. New York: Macmillan Publishing Co.
Matičetov, Milko. (1963). Lol Kotlić – Krpan iz Rezije [Lol Kotlic - Krpan from Rezija]. In Sodobnost [Freedom], 11, No 3. 249-256.
Moretti, Franco. (2011). Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi [Graphs, maps, trees and other writings on world literature]. Habjan, Jernej (Ed.). Ljubljana: Studia humanitatis.
Peroci, Ela, Gošnik-Godec, Ančka. (1957). Muca Copatarica [Pussy Copatarica]. URL: http://www.dlib.si (26. 8. 2018).
Uther, Hans-Jörg. (2011). The Types of International Folktales, a Classification and Bibliography, Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson. Helsinki: Helsinki Suomalainen Tiedeakatemia/Academia Scientiarum Fennica.
Valjavec, Matija. (1858). Narodne pripovjedke [Folk tales]. URL: Na spletu (accessed 27. 5. 2019).
Valjavec, Matija. (1852). Zlata tica. Narodna pripovedka ali storia. Slovenska bčela: podučen in kratkočasen list [Zlata tica. A folk tale or story. The Slovenian Bee: a learned and short-lived leaf]. In Kleinmayr, 23, No 2.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
