„КАДЕ Е РИДОТ НА ЗМИИТЕ?“ КОМПАРАТИВНА СОДРЖИНА НА КУЛТУРНИТЕ ПРОМЕНИ ВО ЗМИЈАРНИК
Povzetek
Трудот ги истражува културните промени настанати во т.н. Змијарник, лоциран во селото Орман, близу Скопје, Р. Македонија. Базиран е на етнографски податоци собрани во различни периоди и тоа 1937, 1971 и 2014. Етнографските податоци го интерпретираат начинот на интеракција помеѓу ’местото’ и луѓето, преку човековите перцепции, идеи и однесувања поврзани со конкретниот простор што биле карактеристични за едно време и нивната модификација во друго време, се до денес. Трудот ги вклучува и просторните промени кои настанале низ времето во конкретниот простор, кои ги поттикнале и културните промени во него. Од место поврзано со змиите, односно култот кон нив, просторот бил трансформиран со текот на времето и постепено добил форма со христијанско значење. Компаративната анализа на последователните фази поврзани со ова место го интерпретира неговиот статус и значење во перцепцијата на луѓето, низ времето.
Prenosi
Literatura
Landscapes. In: The Ashgate Research Companion to Heritage and
Identity. Brian Graham, Peter Howard, eds. London: Ashgate Press.
Alderman, Derek H. 2012. Cultural Change and Diffusion: Geographic
Patterns, Social Processes, and Contact Zones. In 21st century
geography: A reference handbook. Joseph P. Stoltman, ed. Thousand
Oaks. CA: SAGE Publications. 122–134.
Berg, L. Kearns, R. 1996. Naming as Norming: “Race”, Gender, and the
Identity Politics of Naming Places in Aotearoa/New Zeland.
Environment and Planning D: Society and Space 14:1, 92-122. Quoted
in Alderman, Derek H. 2008. Place, Naming and Interpretation of
Cultural Landscapes, in: The Ashgate Research Companion to
Heritage and Identity, eds. Brian Graham, Peter Howard. London:
Ashgate Press.
Cameron, Kim. 2008. A Process for Changing Organizational Culture. In:
Handbook of Organizational Development. Thomas G. Cummings, ed.
Thousand Oaks. CA: SAGE Publishing. 429–445.
Cifrić, Ivan. Trako, Tijana. 2010. Društvo i okoliš u vremenskoj perspektivi.
O sociologiji vremena i menadžmentu vremena. IN: Sociologija i
prostor, 48, 186 (1). 19–49.
Conrad, Joseph L. 2001. Male Mythological Beings among the South Slavs.
In: SEEFA Journal, Vol. VI, No. 1. 3–9.
Cresswell, Tim. 2013. Place: A Short Introduction. (First edition 2004).
Wiley-Blackwell Publishing. Available at:
https://books.google.mk/books?id=So2db9PwKBYC&printsec=frontcover#
v=onepage&q&f=false
Čulinović-Konstantinović, Vesna. 1989. Adzajkinja iz Manite Drage. Split:
Logos.
Curtoni, Rafael P. Beróni, Mónica A. 2001. Perception, Identity and
Meaning in the Social and Ritual Construction of Landscape: The
Lihue Calel Hills, La Pampa, Argentina. In: Revista Chilena de
Antropologia, Issue 24. 97–118.
Filipović, Milenko S. 1937. Kult zmija u okolini Skoplja: zmije koje donose
sreću, zdravlje i plodnost. U: Miscellanea 1. Beograd: Biblioteka
Centralnog higijenskog zavoda. 136–149.
Filipović, Milenko S. 1939. Običaji i verovanja u Skopskoj kotlini. Skopski
etnografski zbornik LIV. Beograd: Srpska kraljevska akademija.
Gustafson, P. 2001. Meanings Of Place: Everyday Experience and
Theoretical Explanations. Journal of Environmental Psychology, 21,
5-16. Quoted in Wang, Shu-Yi. 2008. Tradition, Memory and the Culture of Place: Continuity and Change in Ancient City of Pingyao,
China. ProQuest LCC.
Hadži Vasiljević, Jovan. 1930. Skoplje i njegova okolina: istoriska,
etnografska i kulturno-politička izlaganja. Beograd: Štamparija “Sveti
Sava”.
Hammersley, Martyn. Atkinson, Pol. 2009. Etnografija, Principi vo
praktika / Ethnography, Principles in Practice, 3th ed. (trans. Tereza
Manevska). Skopje: Nampres.
Jackson, John B. 1984. Discovering the Vernacular Landscape. New
Haven: Yale University Press.
Jansen, Willy. Notermans, Catrien. 2010. From vision to cult site: A
comparative perspective. In: Archives de Sciences Sociales des
Religions, vol. 55, iss. 151. 71–90.
Leader-Elliott, Lyn. Maltby, Richard. Burke, Heather. 2004. Understanding
cultural landscapes–Discussion paper.
http://www.academia.edu/3269041/Understanding_Cultural_Landscapes.
Lilčić, Viktor. 2002. Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za život
po životot, Antička kamena plastika vo Republika Makedonija II, docna
antika. Skopje: Makedonska civilizacija.
Lothian, Andrew. 1999. Landscape and the Philosophy of Aesthetics: Is
Landscape Guality inherent in the Landscape or in the Eye of the
Beholder?. Landscape and Urban Planning, 44: 177–198, [11]. Quated
in Dumbović Bilušić, Biserka. 2014. Prilog tumačenju pojma krajolika
kao kulturne kategorije. Sociologija i prostor, 52, 199 (2), 187–205.
Memmott, Paul. Long, Stephen. 2002. Place theory and place maintenance
in Indigenous Australia. In: Urban Policy and Research, Vol. 20 (1).
39–56.
Mitchell, W. J. T. 2002. Imperial Landscape. In: Landscape and Power,
Second Edition. Mitchell, W. J. T., William John and Mitchell
Thomas, ed. Chicago IL: University of Chicago Press. 5–34.
Popovska, Dragica. 2011. Makedonskiot kulturen identitet niz narodnite
predanija za svetite kamenja. In: Spektar, XXIX, 57 (1). Skopje:
Institut za makedonska literatura. 119–128.
Popovska, Dragica. 2009. Svetite kamenja vo makedonskata narodna
religija i obredna praksa. Skopje: Selektor.
Popovska, Dragica. 2012. Mistikata na kamenot. Skopje: Institut za
nacionalna istorija.
Popovska, Dragica. 2012a. A Flow of Ideas through Symbolic Images of the
Sacred Stones in Macedonian Folk Tradition. In: Croatian Journal of
Ethnology and Folklore Research Narodna Umjetnost 49 (1). Zagreb:
Institut za etnologiju i folkloristiku. 95–111.
Popovska, Dragica. 2014. Macedonian Sacred Stone Sites as Pilgrimage
and Tourist Attraction. In: Pilgrimage and Sacred Places in Southeast Europe: History, Religious Tourism and Contemporary Trends. Mario
Katic, Tomislav Klarin, Mike McDonald, ed. Volume 14 of Studies on
South East Europe. Münster: Lit Verlag. 65–77.
Schubert, Gabriela. 1984. Konac, vrpce i tkanina kao magijska sredstva
narodne medicine u jugoistocnoj Evropi. In: Makedonski folklor, XVII,
33. Skopje: Institut za folklor “Marko Cepenkov”. 135–151.
Spirovska, Lepa. 1971. Kultot kon zmiite vo seloto Orman (Skopsko). In:
Makedonski folklor IV (7–8). Skopje: Institut za folklor “Marko
Cepenkov”. 141–146.
Stek, Tesse Dieder. 2009. Cult Places and Cultural Change in Republican
Italy: A Contextual Approach to Religious Aspects of Rural Society
after the Roman Conquest. Amsterdam: Amsterdam University Press.
Vinogradova, Ljudmila N. Tolstaja Svetlana M. 1989. Materialy k
sravnitel’noj karakteristike ženskih mifologičeskih personažej.
Materialy k VI meždunarodnomu kongressu po izučeniju stran
jugovostočnoj Evropy, Sofija, 30. VII.89-6. IX. 89. Moskva: Problemy
kul’tury. 86–114.
Vražinovski, Tanas. 2000. Rečnik na narodnata mitologija na Makedoncite.
Prilep-Skopje: Institut za staroslovenska kultura and Matica
makedonska.
Vražinovski, Tanas. 1998. Narodna mitologija na Makedoncite. book 1.
Skopje–Prilep: Institut za staroslovenska kultura-Prilep, Matica
makedonska.
Wang, Shu-Yi. 2008. Tradition, Memory and the Culture of Place:
Continuity and Change in Ancient City of Pingyao, China. ProQuest
LCC.
Žikić, Bojan. 2010. Antropolosko proučavanje popularne culture. U:
Etnoantropoloski problemi 5 (2). Beograd: Filozofski fakultet
Univerziteta u Beogradu, Odeljenje za etnologiju i antropologiju. 17–
39.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
