KOLOKACIJSKA KOMPETENCIJA U HRVATSKOM KAO INOM JEZIKU
Povzetek
Razvoj kolokacijske kompetencije, kao sastavnice leksičke kompetencije, kod neizvornih govornika jedan je od temeljnih, ali i najzahtjevnijih ciljeva nastave inoga jezika (J2) s obzirom na to da kolokacije pridonose fluentnosti i prirodnijoj komunikaciji na J2 (Borić, 2004). O razvoju se kolokacijske kompetencije u hrvatskom kao inom jeziku (HIJ) još uvijek nedovoljno zna (Burić i Lasić, 2012; Petrović, 2007), dok je o imenskim kolokacijama u hrvatskom kao materinskom jeziku najiscrpniji opis do sada ponudila Blagus Bartolec (2014). Cilj je ovoga istraživanja bio ispitati produktivno znanje imenskih kolokacija s obzirom na čestotu (viša, niža), snagu kolokacijskih sastavnica (jaka, slaba) te razinu znanja HIJ-a (viša i niža razina). Istraživanje je kolokacijske kompetencije u HIJ-u provedeno na osnovnom tipu kolokacija pri čemu je osnova imenica, a kolokat pridjev na uzorku od 70 neizvornih govornika HIJ-a na srednjoj razini znanja (B1-B2). Prije same je izrade instrumenta (zadaci popunjavanja praznina s kolokacijama u nominativu, kosim padežima i širem kontekstu) bilo potrebno provesti procjenu asocijativne snage kolokacijskih sastavnica s izvornim govornicima hrvatskoga jezika (HJ). Rezultati pokazuju da ispitanici B1 razine u zadacima produktivne razine pokazali slabo razvijenu kolokacijsku kompetenciju, dok je B2 razina znanja HIJ-a imala podjednako znanje kolokacija u nominativu i kosim padežima.
Prenosi
Literatura
Bahns, Jens i Eldaw, Moira. 1993. Should we teach EFL students collocations? U System 21, 1. 104-114.
Blagus Bartolec, Goranka. 2014. Riječi i njihovi susjedi. Kolokacijske sveze u hrvatskom jeziku. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
Borić, Neda. 2004. Kolokacije kao dio leksičkog pristupa u nastavi stranih jezika. U Suvremena kretanja u nastavi jezika. Zbornik HDPL. Nada Ivanetić, Boris Pritchard i Diana Stolac, ed. Zagreb-Rijeka: Graftrade. 63-68.
Burić, Helena. Lasić, Josip. 2012. Kolokacije u nastavi inojezičnoga hrvatskog. U Zbornik radova Filozofskoga fakulteta u Splitu 5. Renata Relja, ed. Split: Filozofski fakultet. 233-249.
Cvikić, Lidija i Bošnjak, Marija. 2004. Pogled u obilježja i probleme učenja riječi u hrvatskome kao nematerinskome jeziku. U: Suvremena kretanja u nastavi jezika. Zbornik HDPL. Nada Ivanetić, Boris Pritchard i Diana Stolac, ed. Zagreb-Rijeka: Graftrade. 111-121.
Čilaš Mikulić, Marica, Gulešić Machata, Milvia i Udier, Sanda Lucija. 2015. Razgovarajte s nama! Udžbenik hrvatskoga kao drugoga i stranoga jezika za razinu B2. Zagreb: Filozofski fakultet-Croaticum.
Čilaš Mikulić, Marica, Gulešić Machata, Milvia i Udier, Sanda Lucija. 2011. Razgovarajte s nama! Udžbenik hrvatskoga kao drugoga i stranoga jezika za razinu A1-B2. Zagreb: Filozofski fakultet:FF press.
Čilaš Mikulić, Marica, Gulešić Machata, Milvia i Udier, Sanda Lucija. 2008. Razgovarajte s nama! Udžbenik hrvatskoga kao drugoga i stranoga jezika za razinu A2-B1. Zagreb: Filozofski fakultet:FF press.
Durrant, Philip i Schmitt, Norbert. 2009. To what extent do native and non-native writers make use of collocations? U IRAL 47. 157-177.
El-Dakhs, Diana. 2015. The Lexical Collocational Competence of Arab Undergraduete EFL Learners.U International Journal of English Linguistics 5,5. 60-74.
Ellis, C. Nick, Simpson-Vlach, Rita i Maynard, Carson. 2008. Formulaic Language in Native and Second Language Speakers: Psycholinguistics, Corpus, Linguistics and TESOL. U TESOL Quarterly 41, 3. 375-396.
Gitsaki, Christina. 1999. Second Language Lexical Acquisition. A study of the Development of Collocational Knowledge. San Francisco-London-Bethesda: International Scholars Publications.
Hill, Jimmie. 2000. Revising Priorities: From Grammatical Failure to Collocational Success. U Teaching Collocation: Further Developments in The Lexical Approach. Michael Lewis, ed. London: Language Teaching Publications. 49-50.
Hill, Jimmie. 1999. Collocational competence. U English Teaching Professional April 1999. Issue 11. 4-7.
Jaén, María Moreno. 2007. A corpus-driven design of a test for assessing the ESL collocational competence of university students.U International Journal of English Studies 7,2. 127-147.
Koya, Taeko. 2003. A study of Collocation in English and Japanese Noun-Verb Combinations. U Intercultural Communication Studies 12, 1. 125-145.
Kumaravadivelu, B. (1994). Intake factors and intake processes in adult language learning. Applied Language Learning. 33-71.
Ljubešić, Nikola i Erjavec, Tomaž. 2011. hrWaC and slWac: Compiling Web Corpora for Croatian and Slovene. U Text, Speech and Dialogue. Lecture Notes in Computer Science. Springer. 395-402.
Martyńska, Maƚgorzata. 2004. Do English language learners know collocations? U Investigationes Linguisticae 11. 1-12.
Nation, Paul. 2001. Learning vocabulary in another language. United Kingdom: Cambridge University Press.
Ordulj, Antonia. Cvikić, Lidija. (2017). Čimbenici ovladanosti kolokacijama kod izvornih govornika hrvatskoga jezika. U Croatian Journal of Education.(u postupku objave)
Petrović, Bernardina. 2007. Razvijanje kolokacijske kompetencije u hrvatskome kao stranom i drugom jeziku. U Strani jezici 3. 31-38.
Posavec, Kristina. 2017. Uloga računalnih korpusa u poučavanju hrvatskoga kao drugoga i inoga jezika. Filozofski fakultet u Zagrebu. Doktorska disertacija.
Read, John. 2000. Assessing Vocabulary. Cambridge University Press.
Siyanova-Chanturia, Anna i Spina, Stefania. 2015. Investigation of Native Speaker and Second Language Learner Intuition of Collocation Frequency. U Language Learning 65, 3. 533-562.
Siyanova, Anna, i Schmitt, Norbert. 2008. L2 learner production and processing of collocation: A multi-study perspective. U Canadian Modern Language Review 64. 429-458.
Udier, Sanda Lucija. 2015. Gramatička kompetencija. U Hrvatski B2: Opisni okvir referentne razine B2. Milvia Gulešić Machata i Ana Grgić, ed. Zagreb: FF press. 247-273.
Udier, Sanda Lucija. 2013. Gramatička kompetencija. U Hrvatski B1: Opisni okvir referentne razine B1. Ana Grgić, Milvia Gulešić Machata i Iva Nazalević Čučević, ed. Zagreb: FF press. 157-175.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
