СЕМАНТИКА И ДИСТРИБУЦИЈА НА ПРЕФИКСИТЕ ВО ЛИМИТАТИВНАТА ВИДСКА КОНФИГУРАЦИЈА ВО МАКЕДОНСКИОТ ЈАЗИК
Povzetek
Лимитативноста е сложен глаголски вид кој содржи две видски вредности: доминантен моментен вид и подреден континуативен вид. Овие две видски вредности во македонскиот јазик можат да се појават како составни елементи на сложениот лимитативен вид уште во коренот на зборот, при што доминантниот моментен вид е изразен во афиксот или во синтаксичкото окружение. Во овој труд ќе ги разгледаме семантиката и дистрибуцијата на моментните префикси кои учествуваат во структурата: моментен префикс + корен со континуативна доминанта (прост континуативен вид или сложен глаголски вид со континуативна доминанта: теличен, хабитуален и мултипликативен). Префикси кои учествуваат во овие образувања во македонскиот јазик се: дo-, зa-, из-, од-, пo-, прe-, при-, прo- и раз-. Овие префикси ја означуваат десната граница на времетраењето на настанот изразен во коренската морфема и можат да бидат семантички определени во зависност од типот на лимитација што го воведуваат. Најкарактеристичен за лимитативната видска конфигурација, односно префикс со најширок опсег на дистрибуција, е префиксот пo-, додека префиксот раз- е со најограничена дистрибуција.
Prenosi
Literatura
Grickat, Irena. 1966-1967. Prefiksacija kao sredstvo gramatičke (čiste) perfektizacije. In Južnoslovenski filolog XXVII, 1-2: Beograd. 185-223.
Grubor. Ðuro. 1953. Aspektna značenja. Zagreb: Rad.
Gžegorčikova, Renata. 1997. Kategorija vida i semantičeskie klassy glagolov. In Trudy aspektologičeskogo seminara Filologičeskogo fakul’teta MGU im. M. V. Lomonosova, II: Moskva. 155-156.
Karolak, Stanisław. 1996. O semantyce aspektu (w dwudziestą rocznicę publikacji rozprawy F. Antinucciego i L. Gebert “Semantyka aspektu czasow¬nikowego”). Bulletin de la Société polonaise de linguistique LII: Kraków. 9-56.
Karolak, Stanisław. Mirkulovska, Milica. 2000. Inhoativna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. Slavia meridionalis, 3.
Karolak. Stanislav. 2005. Semantika i struktura na glagolskiot vid vo makedonskiot jazik. Skopje: Filološki fakultet “Blaže Koneski”.
Koneski. Blaže. 1996. Gramatika na makedonskiot literaturen jazik. Skopje: Detska radost.
Koneski. Kiril. 1995. Zboroobrazuvanjeto vo sovremeniot makedonski jazik. Skopje: Bona.
Macedonian Language Dictionary – Tolkoven rečnik na makedonskiot jazik I-VI. 2003-2014. Skopje: Institut za makedonski jazik “Krste Misirkov”.
Padučeva. Elena Viktorovna. 1996. Semantičeskie issledovanija. Semantika vremeni i vida v russkom jazyke. Semantika narrativa. Moskva: Škola 'Jazyki russkoj kul'tury'.
Panovska-Dimkova. Iskra. 2003. Limitativnata vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. Skopje: 3D-Proekt studio.
Piernikarski. Cezar. 1969. Typy opozycji aspektowych czasownika polskiego na tle słowiańskim. Wrocław: Zakład Narodowy im. Osslińskich.
Piernikarski. Cezar. 1975. Czasowniki s prefiksem po- w języku polskim i czeskim. Warszawa: PWN.
Spasov, Ljudmil. 1997. Definicii na vidskite (aspektnite) konfiguracii vo makedonskiot jazik. In Predvanja na XXIX meǵunaroden SMJLK: Skopje. 31-36.
Spasov. Ljudmil. 2011. Rezultativna vidska (aspektna) konfiguracija na glagolite vo makedonskiot jazik. Skopje: Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij” – Skopje, Filološki fakultet “Blaže Koneski”.
Ugrinova-Skalovska. Radmila. 1960. Značenjata na glagolskite prefiksi vo makedonskiot jazik. Skopje: Institut za majkedonski jazik.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
