ИДЕНТИТЕТОТ КАЈ БАЛКАНСКИТЕ ЖЕНИ (АВТОРКИ) ВО XIX ВЕК
Povzetek
Во оваа статија ги анализираме женските идентитети на Балканот во XIX век. Себепознанието бил процес што најпрво го поминале образованите жени, за да можат да го истакнат својот идентитет. Тие сакале да играат улога во општествениот живот, а правото на такво нешто го барале и го бранеле преку женските здруженија, преку големиот број статии и написи во весниците и списанијата, преку поезијата, прозата и драмските текстови, односно преку книжевноста воопшто.
Prenosi
Literatura
Avdela, Efi; Psarra, Angelika. (2005). „Engendering ‘Greekness’: Women’s Emancipation and Irredentist Politics in Nineteenth-Century Greece“. Mediterranean Historical Review, Vol. 20, No. 1.
Ахмед, Лејла. (2004). Жената и родот во исламот. Слово, Скопје.
Baer, Marc. (2010). The Dönme: Jewish Converts, Muslim Revolutionaries, and Secular Turks. Stanford, Stanford University Press.
Biographical Dictionary of Women's Movements and Feminisms in Central, Eastern and South Eastern Europe, 19th and 20th centuries. (2006). Edited by Francisca de Haan, Krasimira Daskalova, Anna Loutfi. Budapest, Central European University Press.
Весковиќ-Вангели, Вера. (1990). Жената во ослободителните борби на Македонија (1893-1945). Култура, Скопје.
Wilson, Katharina M. (1991). An Encyclopedia of Continental Women Writers, Volume one: А- К.
Guertin Tuttle, Florence. (1915). The awakening of woman, suggestions from the psychic side of feminism. The Abingdon Press, New York, Cincinnati.
Даскалова, Красимира. „Жените и българската книжнина (1878-1944)“. (1993). Годишник на Софийския Университет „Св. Климент Охридски“. Център по Културознание, София, том 86.
Енциклопедия на българската възрожденска литература. (1997). Отговорен редактор Иван Радев. АБ, Велико Търново.
Женскыте дружества у насъ. (1869). Македония, Цариградъ, брой 30.
Zervas, Theodore G. (2013). „Informal lerning In Late-Nineteenth and Earley Twentieth-Century Greece“. American Educational History Journal, Volume 40, No. 1-2.
Ивановска, Марија. (2007). Водич во феминистичката и родовата терминологија. Акција Здруженска, Скопје.
Ježić, Slavko. (1944). Hrvatska književnost. Zagreb.
Киров Мајски, Никола. (1994). Страници од мојот живот. Култура, Скопје.
LeGates, Marlene, (2011). In Their Time: A History of Feminism in Western Society. Routledge, New York.
Мојсиева-Гушева, Јасмина. (2010). Во потрага по себеси. Институт за македонска литература, Скопје.
Merry, Bruce. (2004). Encyclopedia of Modern Greek Literature. Greenwood Press, Westport, CT and London.
„Неколко встъпителни думи“. (1899). Женски гласъ (органъ посвøтенъ на интересите на жената). София, брой 1.
Ryan, Barbara. (1992). Feminism and the Women's Movement: Dynamics of Change in Social Movement ideology and activism. Rutlidge, New York.
Скерлић, Јован. (1953). Историја нове српске књижевности, потпуно и илустровано треће издање. Рад, Београд.
Сладњак, Антон. (1972). Историја словеначке књижевности, Поводом 1000-годишњице Брижинских споменика. Београд.
Србкине, М. С. (1866). У Фрушкой Гори, 1854. Нови Сад.
Stojan, Slavica. (2008). „Lukrecija Bogašinović, Djela (priredila Lahorka Plejić Poje)“. Anali Zavoda za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku. No.46. Тодорова, Марија. (2001).
Замислувајќи го Балканот. Магор, Скопје. Turnogradska-Tomanova, Josipina. (1858). „Donova“. Kmetijske in rokodelska novice. Turnogradska, Josipina. (1899). „Na Prešernovem grobu; 8. avgusta 1851“. Dom in svet. Ljubljana.
Wayne, Tiffany K. (Editor). 2011). Feminist Writings from Ancient Times to the Modern World: A Global Sourcebook and History, Volume I. Greenwood.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
