KO-TEKST KAO KONTEKST: KRLEŽIN IZLET U RUSIJU I VINAVEROVE RUSKE POVORKE
Povzetek
U radu se istražuju intertekstualne veze između Stanislava Vinavera i Miroslava Krleže. Na osnovu poređenja različitih verzija njihovih putopisa pokazuje se da Krležin Izlet u Rusiju (1926) sadrži mnoge tragove Vinaverovih Ruskih povorki (1924). Ti se tragovi objašnjavaju istorijom uzajamnih relacija između dvojice pisaca, uz poseban osvrt na polemiku koju su vodili tokom dvadesetih i tridesetih godina prošlog veka. Tekstualnom analizom potvrđuje se da su posredi dve različite putopisne prakse i dve različite poetike: modernistička (Vinaverova) i avangardistička (Krležina).
Prenosi
Literatura
Bogišić, Vlaho. 2011. Povijesno i pamćeno u Krležinoj putopisnoj memoaristici. U: Dani hvarskoga kazališta 37, 1. 200–220.
Cesarec, August. 1971. Rasprave, članci, polemike: nacionalni, socijalni i kulturni problemi Jugoslavije (1912–1927), prir. I. Škiljan Gothardi. Zagreb: Mladost.
Derida, Žak. 2012. Za Moskvu u oba pravca, prev. B. Savić Ostojić. Loznica: Karpos.
Duda, Dean. 2000. Krleža, Millenium Edition. U: Zarez 2, 34. 18–19.
Duda, Dean. 2012. Kultura putovanja: uvod u književnu iterologiju. Zagreb: Ljevak.
Giljen, Klaudio. 1982. Književnost kao sistem: ogledi o teoriji književne istorije, prev. T. Vučković. Beograd: Nolit.
Gumbrecht, Hans Urlich. 2003. The Powers of Philology: Dynamics of Textual Scholarship. Urbana & Chicago: University of Illinois Press.
Janić, Zoran. 2012. Putovanje u srce utopije (moskovski dani Krleže i Benjamina). U: Krleža danas: 1893–1981–2011, prir. T. Sabljak. Zagreb: HAZU. 58–93.
Kapetanić, Davor. 1999. Varijante. U: Krležijana II, prir. V. Visković. Zagreb: Leksikografski zavod „Miroslav Krleža“. 487–492.
Krleža, Miroslav. 1926. Izlet u Rusiju. Zagreb: Narodna knjižnica.
Krleža, Miroslav. 1934. Winawerijada. U: Danas 1, 5. 248–249.
Krleža, Miroslav. 1939. Knjiga studija i putopisa. Zagreb: BNP.
Krleža, Miroslav. 1983. Dijalektički antibarbarus. Sarajevo: Oslobođenje.
Krleža, Miroslav. 2005. Izlet u Rusiju 1925, prir. V. Bogišić. Zagreb: HAZU & Matica hrvatska & Naklada Ljevak.
Krleža, Miroslav. 2015. Bela, dijete drago, prir. V. Bogišić. Zagreb: Naklada Ljevak.
Man, Paul de. 2002. The Resistence to Theory. Minneapolis & London: University Minnesota Press.
Oraić Tolić, Dubravka. 1990. Teorija citatnosti. Zagreb: GzH.
Petrović, Svetozar. 1975. O izdavanju srednjovjekovnog pjesničkog teksta (Povodom Srbljaka). U: Zbornik za slavistiku Matice srpske 8. 9–40.
Vinaver, Stanislav. 1924a. Ruske povorke. Sarajevo: Knjižara D. i A. Kajon.
Vinaver, Stanislav. 1924b. Beograd i g. Krleža. Zagonetka g. Krleže. U: Vreme 4, 969. 4.
Vinaver, Stanislav. 1934. Moralna poezija i njeni veroučitelji. U: Vreme 14, 4401. 18.
Vinaver, Stanislav. 2015a. Kobni vidici: politička publicistika, prir. G. Tešić. Beograd: Službeni glasnik & Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. Vinaver, Stanislav. 2015b. Zemlje koje su izgubile ravnotežu: evropske putopisne teme, prir. G. Tešić. Beograd: Službeni glasnik & Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
Vinaver, Stanislav. 2015c. ... I druge teme, prir. G. Tešić. Beograd: Službeni glasnik & Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
Visković, Velimir. 1999. Vinaver, Stanislav. U: Krležijana II, prir. V. Visković. Zagreb: Leksikografski zavod „Miroslav Krleža“. 503–504.
Visković, Velimir. 2001. Krležološki fragmenti: Krleža između umjetnosti i ideologije. Zagreb: Konzor.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
