TEKSTUALNE I PUTNIČKE PRAKSE U SUVREMENOM SLOVENSKOM PUTOPISNOM ROMANU
(na primjeru romana Evalda Flisara Potovanje predaleč i Tao ljubezni Andreja Blatnika
Povzetek
Kao vrlo važan dio suvremene romaneskne produkcije u slovenskoj književnosti nametnuo se žanr putopisnog romana koji u mnogovrsnosti svojih pojavnosti pokazuje različite interese i preferencije putničkih praksi, ali i realizacije putopisnog subjekta. Na tragu toga, u radu će se prikazati zastupljeni reprezentacijski režimi prostornog premještanja (dokoličarenje, istraživanje, samootkrivanje, egzil itd.) s obzirom na njihov (post)modernistički itinerarij, ali i narativnu tehniku, i to u romanu Evalda Flisara Potovanje predaleč i u romanu Andreja Blatnika Tao ljubezni, kao i nekim drugim suvremenim slovenskim putopisnim romanima. U analizama će se nastojati pokazati kako se kroz različite putopisne subjekte, od aktivnog, spoznajno otvorenog sudionika do pasivnog, ironičnog promatrača realiziraju modusi zamišljanja i stvaranja Drugog, kakva je i koja motivacija upoznavanja i ovladavanja (civilizacijskih, kulturoloških) razlika i, ne manje važno, kakvog implicitnog čitatelja ti romani zazivaju. U skladu s time, a prema u literaturi prisutnim distinktivnim obilježjima putopisnog subjekta kao putnika, turista ili istraživača, u radu će se ustvrditi sličnosti i razlike u strukturiranju i fikcionalnom prikazivanju iskustva putovanja u suvremenom slovenskom putopisnom romanu. Zaključno će se on pozicionirati unutar žanrovskog sustava suvremene slovenske književnosti uz nastojanja da se prikažu mogući razlozi i uzroci njegove uvjerljive zastupljenosti i neupitne popularnosti.
Prenosi
Literatura
U:“Anthropology“ 3/1. 16-20
Blanton, Casey. 1997. Travel writing. The self and the world. New York: Twayne
Publishers
Blatnik, Andrej. 1998. Tao ljubavi, Zagreb: Meandar
Carr, Helen. 2002. Modernism and Travel (1880-1940). U: The Cambridge
Companion to Travel Writing, ur. P. Hulme i T. Youngs. Cambridge: Cambridge
University Press
Kaplan, Caren. 1996. Questions of Travel. Postmodern Discourrses of Displacement.
Durham, London: Duke University Press
Craik, Jennifer, 1997. The Culture of Tourism. U: Touring Cultures. Transformations
of Travel and Theory. ur. C. Rojek i J. Ury, London, New York: Routledge,
113-136
Duda, Dean. 2012. Kultura putovanja, Zagreb: Naklada Ljevak
Flisar, Evald. 2005. Potovanje predaleč. Ljubljana: DZS
Hutcheon, Linda. Postmodernistički prikaz. „Republika“ 5-6. 219-242
Paes de Barros, Deborah. 2009. Driving the highway to conscioousness: late
twentieth-century American travel literature. U: The Cambridge Companion to
American Travel Writing. ur. A. Bendixen i J. Hamera. Cambridge: Cambridge
University Press, 228-243
Pratt, Mary Louise. 1992. Imperial eyes, Travel Writing and Transculturation.
London, New York: Routledge
Thompson, Carl. 2011. Travel writing. London, New York: Routledge
Zupan Sosič, Alojzija. 2003. Potovati, potovati! Najnovejši slovenski potopisni
roman. U: Obdobja 21 – Slovenski roman. Ljubljana: Center za slovenščino kot
drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 265-274
Virk, Tomo. 1997. Potovanje je končano, pot se pričenja. U: Tekst in kontekst.
Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 130-146.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
