DETERITORIJALIZACIJA/RETERITORIJALIZACIJA I NOMADSKI IDENTITET U DJELIMA POSTJUGOSLAVENSKIH AUTORA
Povzetek
Ovaj članak iznosi teorije nomadizma Felixa Guattarija, Gillesa Deleuzea i Viléma Flussera, objašnjava terminologiju korištenu u spomenutim teorijama i primjenjuje ju u analizi odabranih književnih djela postjugoslavenskih spisatelja. Preispituje poistovjećivanje nomadizma i kozmopolitizma. Nomadizam kao filozofija zagovara nedefiniranje – mjesno, vremensko i identitetsko. Analizirana su i komparirana književna djela: Скриена камера Lidije Dimkovske, Снегот во Казабланка Kice Bardžiovske-Kolbe, Čefurji raus! Gorana Vojnovića, Nebesa v robidah Nataše Kramberger, Snežni čovek Davida Albaharija i Muzej bezuvjetne predaje Dubravke Ugrešić. Nakon analize, zaključeno je da se spomenuta djela mogu svrstati u nomadsku književnost, čime se izdvajaju iz okvira pojedinačnih nacionalnih književnosti.
Prenosi
Literatura
Sarajevo, 170 – 175.
Bhabha, Homi, 1994. The Location of Culture, London and New York: Routledge.
Bilefeld, Ulrih, 1998. Stranci: prijatelji ili neprijatelji, Zemun: Biblioteka XX vek;
Beograd: Čigoja štampa.
Biti, Vladimir, 2005. Doba svjedočenja: tvorba identiteta u suvremenoj hrvatskoj
prozi, Zagreb: Matica hrvatska.
Benhabib, Seyla, 2010. Pravice drugih : tujci, rezidenti in državljani, Ulčakar & JK,
Ljubljana: Krtina.
Ćosić, Bora, 2009. Nomadi, kao gradski princip, Sarajevske sveske 23/24, Sarajevo,
156 – 162.
Čovjek/prostor/vrijeme, književnoantropološke studije iz hrvatske
književnosti, Zagreb: Disput, 2006.
Delez, Žil – Gatari, Feliks, 1990. Anti-Edip: kapitalizam i shizofrenija, Sremski
Karlovci: Izdavačka knjižnica Zorana Stojadinovića.
Deleuze, Gilles – Guattari, Félix, 2010. Nomadology: The War Machine,
Wormwood Distribution, Seattle, WA.
Denić-Grabić, Alma, 2009. Etika i trauma nepripadanja, Sarajevske sveske 23/24,
Sarajevo, 238 – 257.
Đekić, Velid, 2006. Flagusova rukavica, Zagreb: Meandarmedia.
Flusser, Vilém, 2003. The Freedom of the Migrant (Objections to Nationalism),
University of Illinois Press, Urbana and Chicago.
Genette, Gérard, 1980. Narrative Discourse, an essay in method, Cornell University
Press, Ithaca, New York.
Gross, Mirjana, 2001. Suvremena historiografija : korijeni, postignuća, traganja,
Zagreb: Novi Liber – Zavod za hrvatsku povijest Filozofskog fakulteta
Sveučilišta u Zagrebu.
Horvat, Srećko, 2009. "Samosvjesni nomadi" i njihova ideologija, Sarajevske sveske
23/24, Sarajevo, 163 – 173.
Jestrović, Silvija, 2009. Nomadski jezik, Sarajevske sveske 23/24, Sarajevo, 271 –
277.
Kaufmann, Jean-Claude, 2006. Iznalaženje sebe, jedna teorija identiteta, Zagreb:
Izdanja Antibarbarus.
Korun, Barbara, 2007. Pravljična brezčasnost prvenca Nataše Kramberger, pogovor
o romanu Nebesa v robidah, Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije, 269 –
271.
Kristeva, Julija, 1991. Strangers to Ourselves, New York:Columbia University
Press.
Kristeva, Julija, 1993. Nations Without Nationalism, New York:Columbia
University Press.
Lipuš, Cvetka, 2009. Pisanje na razmeđu, Sarajevske sveske 23/24, Sarajevo, 217 –
225.
Marot, Danijela, 2006. Identitet granice, Rijeka: Filozofski fakultet u Rijeci, Rijeka.
Nemet, Natalija,2006. „Muzej bezuvjetne predaje“ Dubravke Ugrešić, Književna
Rijeka, 11 (2006.), 1, 73-78
Nikolaidis, Andrej, 2009. Oni umiru u snijegu, Sarajevske sveske 23/24, Sarajevo,
13–18.
Paić, Žarko, 2009. Zemljovidi za lutalice: nomadizam i kaos kraja povijesti,
Sarajevske sveske 23/24, Sarajevo, 107–126.
Pužar, Aljoša, 2007. Granice, studije i ogledi, Nova Istra, Istarski ogranak Društva
hrvatskih književnika, Pula.
Rushdie, Salman, 1991. Imaginary Homelands: Essays and Criticism 1981-1991,
Granta, London.
Шелева, Елизабета, 2005. Дом/Идентитет, Скопје:Магор.
Vidmar Horvat, Ksenija, 2006: Globalna kultura, Ljubljana: Študentska založba.
Visković, Velimir, 1983. Mlada proza: eseji i kritike, Zagreb: Znanje.
Zorko, Urban, 2008. Vodič po vesti neke večine, pogovor o romanu Čefurji raus!,
Ljubljana: Študentska založba, 183–199.
Zupan Sosič, Alojzija, 2011. Družina v sodobnem slovenskem romanu, zbornik
Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Znanstvena založba Filozofske
fakultete, 49–56.
Zlatar, Andrea, 2004. Tekst, tijelo, trauma, ogledi o suvremenoj ženskoj književnosti,
Zagreb: Naklada Ljevak.
Elias-Bursać, Ellen Translating Dubravka Ugrešić and David Albahari, u Shoreless
bridges: south east European writing in
diaspora, http://books.google.hr/books?id=ZnQWA24OQEkC&pg=PA133&lpg
=PA133&dq=dubravka+ugre%C5%A1i%C4%87+i+albahari&source=bl&ots
=IdLerlb1fU&sig=Lk3DIDlB1ttHftFqU2TUE2TlHG0&hl=hr&ei=slZeTsDpEo
mL4gSu1vAy&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CBYQ6AE
wAA#v=onepage&q=dubravka%20ugre%C5%A1i%C4%87%20i%20albahari
&f=false
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
