MOTIVNO-TEMATSKA RAZČLEMBA POLJA UMETNOSTI V LITERARNIH DELIH SODOBNIH KOROŠKIH PISATELJIC
Povzetek
Članek se osredotoča na prozo sodobnih koroških pisateljic, s posebnim ozirom na temo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v njihovih literarnih delih. Sodobne koroške pisateljice, Silvija Borovnik, Cvetka Bevc, Barbara Simoniti, pišejo zanimivo in kvalitetno literaturo. Njihove literarne pisave so žanrsko in slogovno raznolike. Prispevek z interpretacijskim modelom, ki dopolnjuje in razširja teoretična dognanja Ingrid in Horsta Daemmrich, analizira temo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. Interpretativni del upošteva tista literarna dela oz. kratke zgodbe sodobnih koroških pisateljic, kjer so motivi oz. teme umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja bistveni elementi v zgradbi literarnega besedila: romani Soba gospe Bernarde (2007), Ina (2011) in Potovci (2011) ter kratkoprozna zbirka Zgodbe iz somraka, 2007 Cvetke Bevc; kratke zgodbe iz Strašljivk (1990) Sivije Borovnik; kratkoprozna zbirka Razdalje (1998) Barbare Simoniti. V sklepu so predstavljene ugotovitve.
Prenosi
Literatura
– – 2007. Zgodbe iz somraka. Novo mesto: Založba Goga.
– – 2011. Ina. Ljubljana: Arsem.
– – 2011. Potovci. Murska Sobota: Franc Franc.
Borovnik, Silvija. 1990. Strašljivke. Celovec, Salzburg: Wieser.
– – 1993. Slovenija, moja Afrika: eseji in zapisi. Ravne na Koroškem: ČZP Voranc.
– – 1995. Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Založba Mihelač. S. 9.
– – 2012. Romani nekaterih sodobnih slovenskih pisateljic. V: Književne študije. O
vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobnih prozi in o slovenskih
književnosti v Avstriji. Silvija Borovnik. Maribor: Mednarodna založba Oddelka
za slovanske jezike in književnosti. Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna
zbirka Zora, 85). S. 47–64.
Bošnjak, Blanka. 2005a. Premiki v sodobni slovenski kratki prozi. Maribor:
Slavistično društvo. (Zora 38). S. 156.
– – 2005b. Vloga stereotipov v sodobni slovenski kratki prozi. Jezik in slovstvo,
50/1. Ljubljana. S. 25–36.
Butzer, Günter, Jacob, Joachim. 2008. Metzler Lexikon literarischer Symbole.
Stuttgart: Verlag J. B. Metzler.
Čeh, Jožica. 2001. Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. Maribor:
Slavistično društvo. (Zora, 13). S. 14–13.
Čeh Steger, Jožica. 2010. Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni
prozi 1914–1923. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in
književnosti. Filozofska fakulteta. (Mednarorna knjižna zbirka Zora, 69). S. 66.
Daemmrich, Horst S., Daemmrich, Ingrid. 1995. Einführung. Themen und Motive in
der Literatur. Horst S., Ingrid Daemmrich. Tübingen, Basel: Francke. XI–XXV.
Grgič, Jožica (5. 1. 2012). Slikar David vs konceptualist Damien. Delo. Pridobljeno
20. 5. 2012, http://www.delo.si/clanek/191328
Hejmej, Andrzej. 2008. Muzyka w literaturze. Krakov: T. Universitas. S. 28–29.
Kernev Štrajn, Jelka. 2009. Renesansa alegorije: alegorija, simbol, fragment.
Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 26.
Jaklič, Tanja. 2012. Vsakdo na svetu izpolnjuje nalogo. Bolj ali manj. Kresnik 2012
– Cvetko Bevc je med pet nominirancev za Delovo nagrado pripeljal roman
Potovci. Delo, 54/122. Ljubljana. S. 13.
Juvan, Marko. 2006. Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij
literature. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura. S. 280–281.
Lotman, Jurij. 2006. Simbol v sistemu kulture. V: Znotraj mislečih svetov: človek -
tekst - semiosfera – zgodovina. Jurij M. Lotman. Ljubljana: Studia humanitatis.
S. 155–169.
Pezdir, Slavko. 2012. Pet izenačenih romanov. Delo, 54/118. S. 22.
Simoniti, Barbara. 1997. Zatišnost. Ljubljana: Društvo 2000.
– – 1998. Razdalje: novele. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
– – 2000. Zlati dež. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– – 2011. Sončni obrat. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Smolej, Tone. 2007. Tematologija: izbrana poglavja. Ljubljana: Študentska založba.
S. 11.
Titan Felix, Robert. 2007. Breme pogleda in lahkost smehljaja. V: Zgodbe iz
somraka. Cvetka Bevc. Novo mesto: Založba Goga. S. 111–115.
Vollmaier, Janja. 2007. Literatura sodobnih koroških avtorjev in avtoric (objave po
letu 1960). Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta. S. 3–48.
– – 2009. Pregled literature sodobnih koroških avtorjev in avtoric (objave po letu
1960). Odsevanja. 75/76. Slovenj Gradec. S. 45–52.
– – 2010. Sodobna koroška proza. Obdobja 29. Ljubljana. S. 371–377.
– – 2013. Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih
koroških avtorjev in avtoric. Doktorska disertacija. Maribor: Filozofska
fakulteta.
Zadravec, Franc. 1968. Umetnik in družba v Cankarjevih delih. Sodobnost, 16/12.
Ljubljana. S. 1220–1233.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
