KULTURNO PAMĆENJE KAO KULTURNI IZAZOV
Povzetek
Kultura i kulturni identitet koji proizlazi iz nje smatraju se fluidnim i kompleksnim diskurzom ne promišljajući ga samo kao apstraktan koncept već nadasve kao živ, nezaobilazan, složen antropološki i društveni fenomen. Postojanje i spoznaja kulturnog identiteta nesumnjivo predstavljaju neke od temeljnih ljudskih potreba. Paradigma kulturnog identiteta mijenja se vremenom i geografskim prostorom te društvenom dominacijom njezinih kreatora. Sadržana je u kulturnim promjenama kao što su slom utopije, masmedijsko društvo, globalni kapitalizam, postindustrijsko društvo, mikrotehnologija, feminizam, ekologija. Promjena kulturne paradigme obilježena je krajem velikih metapriča i totalitarnosti, ali istovremeno omogućuje stvaranje raznih malih priča: npr. želja malih naroda za osamostaljivanjem nakon pada Zida, dansko odbijanje nadnacionalne valute Eura, potencijalno sve češće odbijanje Ustava EU. Novi kulturni kod, dijaloški um s paradigmom mnoštvenosti i pluralnosti, zamjenjuje monološki – nositelja megakulture moderne na ruševinama snova o modernim utopijskim ciljevima i cjelinama. Nova orijentacija prema komplementarnom identitetu u europskim integracijskim procesima je od posebnog značenja upravo za grupu tzv. nedominantnih naroda i kultura. odnosno onih jugoistočne Europe ili Zapadnog Balkana, u kojim se prelamaju, često na brutalan način, sve dimenzije suvremene stvarnosti i prakticiraju se eksperimenti ''velikih'' kultura i nacija. To su kulture u kojima su etničke razlike zamijenile klasne u poticanju straha i nejednakosti među ljudima.
Prenosi
Literatura
Biti, Vladimir. 1998. Teorija i postkolonijalno stanje. Republika, Zagreb br.5-6.
1999. Pamćenje i kulturni studiji. Republika, Zagreb, br.3-4.
Blok, Aleksandar. 1996. Rodno mjesto kao sudbina, Lettre internationale, br.2
Dorovski, Ivan. 1998. Literary Theory in the Third Millenium Science and Culture
for the Joint Future of South-East Europe. MANU, Skopje
Glover, David. 1993. Myths of Origins, Myths of Blood Discourse,fal. Vidi u
Kulturen Život. Skopje.1/96.
Glenn Jordan i Chris Veedon. 1995. Cukltural Politics: Class., Gender, Race and
the Posmodern World. Blackwell Publishers Ltd.
Hall, Stuard. 1996. Introduction: Who Needs identity''. Iz zbornika Questions of
Cultural Identity. ur. S. Hall & P.du Gay, Sage London.
Govedić, Nataša. 1999. Politička korektnost kao suvremene utopija Republika,
Zagreb, br.3-4.
Domenach, Jean-Marie. 1991. Europa –kulturni izazov, Impresum, Beograd,
Biblioteka XX. Vek.
Žižek, Slavoj 1996. Metastaze uživanja. prev. S. Glišić, Beograd, Biblioteka XX.
Vek.
Мочник, Растко. 1999. Теорија за денешно време. Блесок.Скопје.
Todorova, Marija. 1999. Imaginarni Balkan. Beograd Boblioteka XX Vek
Ќосев, Александар. 1995. Хетеротопија и хомотопија. Литературен весник.
Софија.19.12.1995.
Huntington, Samuel.1997. Sukob Civilizacija. Izvori: Zagreb.
Heler, Agneš. 1995. Lica multikulturalizma. Reč: Beograd br. 11-12.
Шелева, Елизабета. 1996. Born to be Balkan. Скопје. Дневник. 22.05. 1996.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
