ЕВРОПА И ДРУГАТА ЕВРОПА НА ЕВРОПСКАТА ФЕСТИВАЛСКА ТЕАТАРСКА СЦЕНА
Povzetek
The focus of this study is the play-script Hotel Europa by Goran Stefanovski (2000), which the author created especially for a multimedia theatre event staged and co-produced by Intercult Stockholm, The Avignon Festival, Wiener-Festwohen, Bonner Biennale and The Bologna Festival. The theatre project was directed by nine Eastern European directors and more than twenty-five actors, stemming from various Balkan and Baltic states, countries which at the beginning of the 21st century were not a part of the European Schengen community. This play-script by Stefanovski follows the thematic paradigm set by two of his previous scripts, namely Casabalkan (1996), Euralien (1998) – a project that was created in collaboration with thirteen directors and fifty actors, as part of the festivities surrounding Stockholm’s presiding as a European culture capital), but also in other playbills from the same time period, such as: Ex YU (1996), We are all People (1998), etc. In fact, the underlying idea of all these texts, which in turn ask of us to reconsider the internal borders of Europe, is further examined by Stefanovski in his collection of essays Stories from the Wild East (2005). The focus of the script Hotel Europa, populated by the otherwise silenced voices and languages of the peoples and cultures on the other side of the border (the Schengen border), are the cultural stereotypes which the playgoers face about the perception of the Other, generated as such by the positionality of the borders. The topos of the Balkans, as Another Europe, is presented in the script through the wider context of the always seemingly newly established European internal borders and differences: 1.) the ideologically-political, between the East and the West (in regards to the Berlin Wall and its Fall); 2.) the culturally-traditional; 3.) the economical. The concept of a standing audience, accompanying an array of characters and dramatic situations depicted in the imaginary topos found on the verge between Europe and the (an)Other Europe – a kind of a refugee camp found on Europe’s dooryard – marks the mutual demonization in the perception of Europe’s Other. The series of dramatic situations in the numerous niches (chamber spaces) of “The Hotel Europa” marks the symptoms of the trauma which accompanies the trend/prerogative for the integration of the European identity/identities. On the other hand, Stefanovski’s script, as an integral part of the aforementioned international theatre project, like the rest of Stefanovski’s projects realized in this shared pragmatic context, can also be viewed as a particularly telling contribution (intention) to have the voices/languages of the Other Europe heard, thus pointing out, ever so loudly, their exclusion from the numerous theatre festivals of united Europe (as for example, Europe’s theatrical Oscar – Europe Theatre Prize, especially its New Theatrical Realities programme).
Prenosi
Literatura
Кинегонда во Карлаленд, во: Собрани драми, Табернакул, Скопје
Avramovska, Natasha. 2007. "To come to the world, to come to the language". In:
Sprawy Narodowościowe, Vol. Terytorializm i tożsamość, : 294 -306, ISPAN,
Studium Europy Wschodniej UW, Poznanj-Warszawa)
Дамјановски, Милан. 2011. „Дискурсот на виктимизација во современата
македонска драма“ во Спектар. 58. ИМЛ. Скопје. (стр. 467-477)
Дуковски, Дејан. 2001. М.М.Е.кој прв почна, во Драми. Скопје, Про Артс.
Петковска, Нада. 2011. „Проверка на идентитетската меморија – обид за
ресемантизација на традицијата во делата на Г. Стефановски, С. Насев и Д.
Дуковски)“ во Спектар. 58. ИМЛ. Скопје. (стр.478-488)
Prošev Oliver, Borjana. 2010. Egzil u makedonskoj književnosti. Zagreb,
Denona.
Стефановски, Горан. [1979] 2002. Диво месо, театарска пиеса, во: Собрани
драми, Книга прва, Табернакул, Скопје.
[1996] 2002. Казабалкан, во: Собрани драми, Книга втора, Табернакул,
Скопје.
[1998] 2010. Евротуѓинец во: Собрани драми, Книга трета, Табернакул,
Скопје.
[2000] 2010. Хотел Европа, во: Собрани драми, Книга трета, Табернакул,
Скопје. (in English: http://www.worldcat.org/title/hotel-europa-script-for-atheatrical-event-canterbury-1999/oclc/470145989
2005. Приказни од дивиот Исток, Табернакул, Скопје.
Плевнеш, Јордан. [1987] 1989. Р. во: Драми , Култура, Скопје.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.