Об "эффекте частоты" в типологических исследованиях и теории языковых универсалий
Povzetek
In the present paper there is discussed the role of frequency effect in language universals and typology studies. In quantitative typological works the frequency acts as a quantitative measure for an investigation of statistical dependences between language phenomena. In other words, the frequency acts here only as a tool of meta- analysis. The experience of the development of typological direction in linguistics, the experience of the quantitative analysis in psycholinguistics allows to extend the interpretive base of «frequency effect» and to consider it as a part of cognitive processes, as a tool of the mind.
Prenosi
Literatura
вероятности. Исследования по структурно-вероятностному анализу. Горький.
Стр. 3–5.
Андреев. Николай. Д., Зиндер. Лев. Р. 1963. О понятии речевого акта,
речи, речевой вероятности и языка. в Вопросы языкознания. № 3. Стр. 15–21.
Бодуэн де Куртенэ. Иван. A. 1963. Количественность в языковом мышлении. в Избранные труды по общему языкознанию Т. 2. Москва: АН
СССР. Стр. 311–323.
Гринберг. Джозеф. Х., Осгуд. Чарльз, Дженкинс. Джеймс. Дж. 1970.
Меморандум о языковых универсалиях. в Новое в лингвистике. Вып. 5:
Языковые универсалии. Москва: прогресс. Стр. 31–44.
Сепир. Эдуард. 1993. Избранные труды по языкознанию и культурологии. Москва: Прогресс.
Сокал. Роберт Р. Кластер-анализ и классификация: предпосылки и
основные направления. [электронный ресурс]
http://lib.socio.msu.ru/l/library?e=d-000-00---001ucheb--00-0-0-0prompt-10---4-----
-0-1l--1-ru-50---20-help---00031-001-1-0windowsZz-1251- 10&cl=CL1&d=HASH5a0442ba94841e3d8b5e1a&x=1
Успенский. Борис. А. 1969. Языковые универсалии и актуальные
проблемы типологического описания языка. в Языковые универсалии и лингвистическая типология. Москва: Наука. Стр. 5–18.
Щедровицкий. Георгий. П. 1969. Методологический смысл проблемы лингвистических универсалий. в Языковые универсалии и лингвистическая типология. Москва: Наука. [электронный ресурс]
[http://www.fondgp.ru/gp/biblio/rus/65/
Якобсон. Роман. O. 1975. Лингвистика и поэтика. Структурализм: за и против. Москва: Прогресс. Стр. 193–230.
Якобсон. Роман. О. 1985. Нулевой знак. в Избранные работы. Москва:
Прогресс. Стр. 222–230.
Якобсон. Роман. О. 1985. О структуре русского глагола. в Избранные
работы. Москва. Стр. 210–221.
Altmann. Gabriel, Lehfeldt. Werner. 1973. Allgemeine Sprachtypologie:
Prinzipien und Messverfahren. Muenchen: Wilhelm Fink Verlag.
Beckner. M. 1959. The Biological Way of Thought. New York: Columbia
University Press.
Bierwisch. Manfred. 1967. Some semantic universals at German adjectivals.
Foundations of Language. 3. P. 1–36.
Brown. Roger. W. 1958. How shell a thing be called? Psychological Review. 65. P. 14–21.
Chomsky. Noam. 2000. Minimalist inquires. Step by step: essays on
minimalist syntax in honor of Howard Lasnik. Cambridge; MA: MIT Press.
Chomsky. Noam. 2002. On nature and language. Cambridge: Cambridge
University Press.
Clark. Eve. V., Clark. Herbert. H. 1978. Universals, relativity, and language
processing. Universals of human language: Vol. 1. Method and theory. Stanford.
Stanford University Press. P. 225–277.
Clark. Herbert. H. 1974. Semantics and comprehension. Current trends in
linguistics. V. 12: Linguistics and adjacent arts and sciences. The Hague. Mouton.
P. 1291–1438.
Evans. Vyvyan, Green. Melanie. 2006. Cognitive Linguistics: An
Introduction. Edinburgh: Edinburgh University Press.
Ferguson. Ch. A. 1978. Historical background of universals research.
Universals of human language: Vol. 1. Method and theory. Stanford. Stanford
University Press. P. 7–31.
Greenberg. Joseph. H. 1960. A Quantitative Approach to the Morphological
Typology of Language. International Journal of American Linguistics. 26. P. 178–
194. (русский перевод 1963 г.)
Greenberg. Joseph. H. 1966. Language Universals: With special references to
feature hierarchies. The Hague: Mouton & Co.
Haarmann. Harald. 1976. Grundzüge der Sprachtypologie: Methodik, Empire
und Systematik der Sprachen Europas. Stuttgart, Berlin, Köln, Meinz: Kohlhammer.
Heider. Eleanor. 1971. Universals in color naming and memory. Journal of
Experimental Psychology. 93. P. 10–20.
Herdan. Gustav. 1956. Language as Choice and Chance. Groningen:
Noordhoff.
Penrose. Roger. 1995. Schatten des Geistes: Wege zu einer neuen Physik des
Bewusstseins. Heidelberg, Berlin, Oxford. Spektrum Akademischer Verlag.
Roeper. Tom. 2007. What frequency can do and what it can’t. Frequency
effects in language acquisition: defining the limits of frequency as an explanatory
concept. Guezlow I., Gagarina N. (eds.). (Studies on language acquisition; 32).
Berlin. P. 23–47. Rosch. Eleanor, Mervis. Caroline. 1975. Family resemblances: studies in the
internal structure of categories. Cognitive Psychology. 7. P. 573–605.
Rosch. Eleanor. 1973. On the internal structure of perceptual and semantic
categories. Cognitive development and the acquisition of language. New York:
Academic Press. P. 111–144.
Sneath. Peter. H. The construction of taxonomic groups. Microbial
Classification. Cambridge: Cambridge University Press. P. 289–332.
Sokal. Robert. R., Sneath. Peter. H. 1963. Principles of numerical taxonomy.
San Francisco: W.H. Freeman and Company.
Zipf. George. K. 1949. Human behavior and the principle of least effort. Cambridge, MA: Addison-Wesley
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
