HUMANIZAM I BIOETIKA
Povzetek
The article deals with the term humanism and sketch problems of humanism in a technological society. It is argued that humanism represents an uncritical acceptance of boundaries between humans and non-human beings, making human being a center of moral concern in an elitist way of creating center and periphery of moral horizon. Humanism based on that ground seems to be a dominant one in determining the way humans deal with the environment. If an uncritically prioritized boundary is always placed around the human element, then that which is seen as lying beyond the human boundary (our “environment”) will inevitably be marginalized and misuse of “morally passive” elements in moral conduct thus finding its justification. There are some examples of attempts of humanizing non-human elements which is signify rising awareness of the need for crossing boundaries between “us” (human beings) and “them” (rest of the nature). That ambitious goal with clumsy method is seen as the sign of specific bioethical sensibility and it is argued in favor of a new conception of humanism empowered by bioethical approach to the problems of technological society.
Prenosi
Literatura
Subjectivity. Routledge.
Čović, Ante. 2004. Etika i bioetika. Zagreb: Pergamena.
Ehrenfeld, David W. 1978. The Arrogance of Humanism. In: Willers, B.
Brower, Ross David. 1991. Learning to Listen to the Land. Island Press.
Hulme, T. E. Read, Herbert Edward. 2000. Speculations: Essays on
Humanism and the Philosophy of Art. Routledge.
Inglis, David. Bone, John. Wilkie, Rhoda. 2005. Nature: Critical Concepts in
the Social Sciences. Taylor & Francis.
Jonas, Hans. 1990. Princip odgovornost. Sarajevo: Veselin Masleša.
Leopold, Aldo. 1987. A Sand County almanac, and sketches here and there:
And Sketches Here and There. Oxford University Press US.
Marietta, Don E. 1994. For People and the Planet: Holism and Humanism in
Environmental Ethics. Temple University Press.
Maritain, Jacques. 1989. Cjeloviti humanizam. Zagreb: Kršćanska
sadašnjost.
Morin, Edgar. 2008. Etika. Zagreb: Masmedia.
Schiffler, Ljerka. 1992. Humanizam bez granica. Zagreb: Hrvatsko
filozofsko društvo.
Supek, Ivan. 1995. Filozofija, znanost i humanizam. Zagreb: HAZU i
Školska knjiga.
Vaughn, Lewis. Dacey, Austin. 2003. The Case for Humanism: An
Introduction. Rowman & Littlefield.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
