ГРОМОВНИКОТ И НЕГОВИТЕ КАМЕНИ ИЛИ БОЖЈИ СТРЕЛИ׃ ГРОМОТ И МОЛЊАТА
споредбена анализа кај јужнословенските народи
Povzetek
The basic aim of the research of this propound paper is the study of Slovenian Thunder man and his wеapons – thunder and lighting. In addition, a compared analysis will be made between the Macedonian and other South Slovenian people based upon the used terminology and native beliefs. The goal is to prove, that even one single token can be a significant proof for relations between different and distant individuals, community and culture.
Prenosi
Literatura
Belaj V. 1990. Hoditi-goniti. Drugi aspekt jednog praslavenskog obreda za plodnost,
Studia Ethnologica 2. Zagreb: Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu
Belaj V. 1998. Hod kroz godinu. Mitska pozadina hrvatskih narodnih običaja i
vjerovanja. Zagreb: Golden-Marketing.
Будимир М. 1957. Са словенског Олимпа. Зборник Филозофског факултета IV-1.
Београд. 1-56.
Българска митология Енциклопедичен речник. 1994. Първо издание. Съставител
Анани Стойнев. София: 7м+Логис.
Вражиновски Т. 1998.Народна митологија на Македонците 1. Скопје-Прилеп:
Институт за старословенска култура-Прилеп, Матица Македонска.
Вражиновски Т. 1998.Народна митологија на Македонците 2. Скопје-Прилеп:
Институт за старословенска култура-Прилеп, Матица Македонска.
Георгиева И. 1983.Българска народна митология. София: Наука и изкуство.
Документи за борбата на македонскиот народ за самостојност и за национална
држава 1. 1981. Скопје.
Ђорђевић Т. 1958. Природа у веровању и предању нашег народа. Београд.
Зоговиќ С. 2000. Речник на народната митологија. Редактор: Танас Вражиновски.
Скопје-Прилеп: Институт за старословенска култура - Прилеп. Матица
Македонска.
Зоговиќ С.2002. Општеството и народната култура на Македонија во раниот
среден век. Прилеп: Институт за старословенска култура – Прилеп.
Зоговиќ С. 2007. Митските претстави на словенскиот и на другите Громовници и
нивните пагански траги во некои обичаи и верувања од Македонија.
Реферат за научна конференција Македонско-Украински односи.
одржана во Битола, 2007 г.
Ивановъ Топоровъ В.В: В.Н. 1974.Исследования в области славянских
древностей. Лексические и фразелогические вопросы реконструкции.
Москва: Наука.
Ивановъ Й. Кулътъ Перуна у Южных Славян. 1904. Известие отделения русскаго
языка и словесности VIII. Санктпетербургъ.
Караџић В. 1957. Живот и обичаји народа српскога. Београд: Српска књижевна
задруга.
Leže L. 2002. Slovenska mitologija. Beograd: Janus.
Мифы Народов Мира Том 2. 1988. Москва: Советская Енциклопедия.
Раденковић Љ. 1996. Народна бајања код Јужних Словена. Београд: Просвета.
Стојановиќ-Лафазановска Л. 1996. Танатолошкиот правзор на животот. Скопје:
Институт за фолклор.
Filipović M. 1948.Tragovi Perunovog kulta kod Južnih Slovena. Glasnik Zemaljskog
muzeja III. Sarajevo.63-80.
Чаусидис Н. 1994.Митските слики на Јужните Словени. Скопје: Мисла.
Шушњић Ђ. 2005. Антропологија религије и социологија религије. Зборник ЕИ.
САНУ 21. Београд. 109-114.
Милошеска Ели (Никола)
Република Македонија, Прилеп
ЈНУ „Институт за старословенска култура – Прилеп“, асистент-истражувач
Магистер од областа на етнолошките науки
Громовникот и неговите камени или божји стрели: громот и молњата. Споредбена
анализа кај јужнословенските народи. Рубрика: Зборот во историскокултуролошкиот контекст. Споредбен аспект.
Кичевско џаде бб. Прилеп 7500
eli_miloseska@yahoo.com
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
