JEZIK IN LOGIKA: PROBLEM DOJEMAJA IN INTERPRETACIJE V ZHANG DONGSUOVI TEORIJI
Povzetek
While Zhang Dongsun can also be considered as one of the leading Chinese philosophers of the 20th Century, his criticism of sinificated Marxist ideologies marked him as a political dissident and he was consequently consigned to oblivion for several decades; only recently has his work been rediscovered by a number of younger Chinese theorists, who have shown a growing interest in his ideas. During the first three decades of the 20th Century, Zhang was one of the most influential thinkers of the Republic of China, a reputation which rested, in part, on his extraordinary ability to introduce Western thought in a way which was compatible with the spirit of Chinese tradition.His work indicates not only a profound understanding of Western theories, but also a comprehension of the linguistic structures that condition them. At the same time, Zhang also remained rooted in his own, Chinese tradition of thought. According to him, the inextricably interwoven relationship between language and logic was already evident in the system of grammatical structures; in his view, the laws of logical methods also arose from the laws of linguistic structures. Therefore, the main function of such logic is to regulate language. Due to customary modes of expression, language does not always correspond to rational principles. Thus, it became a kind of necessity, and this method developed out of this necessity. It tried to re-establish a correspondence between language and rational principles, i.e. logic. This necessity is essentially a social one and does not arise from solely rational domains, as was thought by some later scholars The present article is based upon an anlysis and interpretation of his logical and philological approaches that were rooted in an interdependence and reciprocal influence of language and thought and can also be seen in his emphasis on the close connection between language and the laws of logic.
Prenosi
Literatura
Contemporary Chinese Philosophy, str. 57-81 (ur.: Bunnin, Nicholas, Cheng Zhongying
/Chung-ying/)// Blackwell Publishers ltd, Oxford: 2002.
Li Xiankun Jindai luoji kexuede fazhan (xia) – xifang xiandai luoji chuanruyu Zhong, Yin
luoji tansuo (Razvoj novejše logične znanosti (2. del) - prihod sodobne zahodne logike
ter raziskave kitajske ter indijske logike)/ iz: Zhongguo luojishi jiaocheng, str. 350-387
(ur.: Wen Gongyi, Cui Qingtian), Tianjin, Nankai daxue chuban she, 2001.
Liu Shu-hsien Mou Zongsan (Mou Tsung-san)/ iz: Encyclopedia of Chinese Philosophy (ur.:
Cua, Antonio S.)// Routledge, New York: 2003, str. 480-485.
Mall, Ram Adhar Philosophie im Vergleich der Kulturen/ Interkulturelle Philosophie - eine
neue Orientierung, Primus Verlag, Darmstadt 1996.
Zhang Dongsun Zhishi yu wenhua (Znanje in kultura)/ Zhongguo guangbo dianshi chuban
she. Shanghai: 1964. Lixing yu liangzhi – Zhang Dongsun wenxuan (Razum in apriorno
znanje – izbor Zhang Dongsunovih del)/ (ur.: Zhang Rulun), Shanghai Yuandong
chuban she. Shanghai: 1995.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.