SLOVESKI OVOPOVIJESI ROMA
Povzetek
The historical novel, together with its different subgenre variants, is a kind of constant in the literary-historical development of the recent Slovenian fiction. Its unalterable persistence within the genre system of the Slovenian literature and wider, could be explained by the ability of the genre to adapt to the needs of the contemporary reality and the individual over and over again. Therefore, over the last few decades, it has been possible to notice a kind of revision and inovation of the traditional form of the historical novel in the Slovenian literature, with the key role of the changed relation towards history, different elaboration and status of the theme, as well as the type of character, i.e. subject of the represented historical events. The representative example of the new paradigmatic characteristics of this genre is without any doubt the novel Minuet for Guitar by Vitomil Zupan.
Prenosi
Literatura
S. Prlenda (ur.). Zagreb: Golden marketing-Tehnička knjiga, 2006. S. 47-75.
Borges J. L. Aleph / J.L. Borges. Zagreb: Zagrebačka naklada, 1999.
Bošković L. Mitski modeli i otklon od mita u Menuetu za gitaru Vitomila Zupana /
L. Bošković // Mednarodni simpozij Obdobja 21 – Metode in zvrsti, Slovenski roman /
M. Hladnik i G. Kocijan (ur.). Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2003. S. 277-286.
Grdina I. Zgodovinski roman v slovenski književnosti / I. Grdina // Mednarodni simpozij
Obdobja 21 – Metode in zvrsti, Slovenski roman / M. Hladnik, G. Kocijan (ur.).
Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2003. S. 161-170.
Hladnik M. Slovenski zgodovinski roman danes / M. Hladnik // 35. seminar slovenskega
jezika literature in kulture / E. Kržišnik (ur.). Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1999.
S. 117-136 // http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgr/zr_okvir.htm (12.08.2007).
Hladnik M. Temeljni problemi zgodovinskega romana / M. Hladnik // SR XLIII/1 (1995):
1/12. XLIII/2, S. 183-200 // http://www.ff.unilj.si/slovjez/mh/zgr/zr_ okvir.htm
(10.08.2007).
Hutcheon L. Poetika postmodernizma / L. Hutcheon. Novi Sad: Svetovi, 1996.
Jukić T. Priče iz davnine: Hrvatska historiografska metafikcija / T. Jukić // Prošla sadašnjost.
Znakovi povijesti u Hrvatskoj / N. Ivić, V. Biti (ur.). Zagreb: Naklada MD, 2003. S. 128-
157.
Kovač Z. Pri/povijest i roman. Slika stranca/Drugog u novopovijesnom romanu / Z. Kovač //
Razlika/Differance, časopis za kritiku i umjetnost teorije, 2006. 12. S. 103-115.
// http://www.razlika-differance.com/ Razlika12/ Razlika12_103.pdf (10.08.2007).
Lah K. Podoba hrvaških literarnih likov v slovenskih zgodovinskih pripovedih / K. Lah //
Preseganje meje / M. Hladnik (ur.). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 2006.
S. 67-82.
Matanović J. Krsto i Lucijan, Rasprave i eseji o povijesnom romanu / J. Matanović. Zagreb:
Naklada Ljevak, 2003.
Matajc V. Sodobni in moderni slovenski zgodovinski roman / V. Matajc // Mednarodni
simpozij Obdobja 21 – Metode in zvrsti, Slovenski roman / M. Hladnik, G. Kocijan (ur.).
Ljubljana: Filozofska fakulteta. 2003. S. 201-211.
Milanja C. Hrvatski novopovijesni roman / C. Milanja // Kolo, 1994. 11/12. S. 1077-1098.
8emec K. Povijest hrvatskog romana (od 1945 do 2000. godine) / K. Nemec // Zagreb:
Školska knjiga. 2003.
8ora P. Između pamćenja i Historije. Problematika mjestâ / P. 8ora // Kultura pamćenja i
historija / M. Brkljačić, S. Prlenda (ur.). Zagreb: Golden marketing-Tehnička knjiga,
2006. S. 21-43.
Rotar J. Historistički roman kao žanrovska inovacija u jugoslavenskim književnostima XX
stoljeća / J. Rotar // Komparativno proučavanje jugoslavenskih književnosti / F. Grčević
i E. Fišer (ur.). Zagreb: Zavod za znanost o književnosti Filozofskog fakulteta. Varaždin:
Gesta, 1983. S. 49- 62.
Rotar J. Zgodovinska projekcija – vrstna inovacija v sodobnem zgodovinskem romanu /
J. Rotar // Književnost in spoznavanje. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. S. 163-205.
Zlatar A. Kako ispričati povijest / A. Zlatar // Krsto i Lucijan, Rasprave i eseji o povijesnom
romanu / J. Matanović (ur.). Zagreb: Naklada Ljevak, 2003. S. 235-240.
Zupan V. Menuet za gitaru / V. Zupan. Zagreb: Globus, 1985.
Zupan S. Alojzija, Identitet savremenog slovenskog romana / S. Zupan // Razlika/Differance,
časopis za kritiku i umjetnost teorije. 2004. 9. S. 33-43 // http://www.razlikadifferance.com/razlika9.htm (16.08.2007).
Žmegač V. Književnost i filozofija povijesti / V. Žmegač. Zagreb: Hrvatsko filozofsko
društvo, 1994.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
