ОЦЕНКА РЕГИОНАЛЬНО ОКРАШЕННОЙ ГОРОДСКОЙ РЕЧИ В ЗАВИСИМОСТИ ОТ СФЕРЫ УПОТРЕБЛЕНИЯ
Povzetek
В настоящее время акцент социолингвистических исследований сместился с изучения собственно социолингвистических переменных на их оценку и отношение к языку. Одним из параметров оценки является региональная окраска речи, которая позволяет связать говорящего с определенным регионом. В докладе представлены результаты изучения оценки пермской городской устной речи носителями того же региолекта. Основной предмет исследования – зависимость оценки региональной окраски речи от сферы употребления. Результаты исследования показывают, что при оценке устной речи СМИ и бытовой речи воспринимающие опираются на разные перцептивные признаки, т.е. оценка речи зависит не только от собственно лингвистических свойств текста, но и от сферы его функционирования.
Prenosi
Literatura
Ерофеева, Е.В. Сторожева, Е.М. 2009. Идиомный компонент коннотативного значения слова. Вестник Пермского университета. Российская и зарубежная филология. № 4. С. 5–13.
Земская, Е.А. 1979. Русская разговорная речь: лингвистический анализ и проблемы обучения. Москва: Русский язык.
Земская, Е.А. Китайгородская, М.В. Ширяев, Е.Н. 1981. Земская, Е.А. (отв. ред.). Русская разговорная речь: Общие вопросы, Словообразование. Синтаксис. Москва: Наука.
Краузе, М. 2011. Модели языковых ситуаций и перспективы социолингвистического исследования региолектов. Проблемы социо- и психолингвистики. Вып. 15: Пермская социолингвистическая школа: идеи трех поколений. Пермь. С. 228–243.
Лаптева, О.А. 1976. Русский разговорный синтаксис. Москва: Наука.
Петренко, В.Ф. 1988. Психосемантика сознания. Москва .
Сиротинина, О.Б. 1974. Современная разговорная речь и ее особенности. Москва: Просвещение.
Сторожева, Е.М. 2009. Социальная обусловленность идиомного компонента лексической коннотации: автореф. дис. … канд филол. наук. Пермь.
Фрумкина, Р.М. Василевич, А.П. 1971. Получение оценок вероятностей слов психолингвистическими методами. Фрумкина Р.М. (ред.). Вероятностное прогнозирование. Москва. С. 7.
Элькин, Ю.А. Штерн, А.С. 1992. Словарь субъективных частот слов как отражение мира ребенка. Детская речь: Лингвистический аспект. Санкт-Петербург. С. 153–164.
Auer, P. Hilpert, M. Stukenbrock, A. Szmrecsanyi, B. (eds.). 2013. Space in Language and Linguistics: Geographical, Interactional, and Cognitive Perspectives. De Gruyter.
Garret, P. 2010. Attitudes to Language. Cambrige University Press.
Iannаccaro, G. Dell’Aquila, V. 2001. Mapping languages from inside: notes on perceptual dialectology. In Social & Cultural Geography. 2. Pp. 265–280.
Krause, M. 2013. Das Image regionaler Varietäten als Indikator soziolinguistischer Kompetenz und metalinguistischer Bewusstheit: HerkunftssprecherInnen und monolinguale MuttersprachlerInnen im Vergleich. In Kempgen S. et al. (Hrsg.) Dt. Beiträge 15. Internat. Slavistenkongress Minsk 2013. München, Berlin: Verlag Otto Sagner. Ss. 175–185.
Krause, M. Ljublinskaja V.V. Sappok Ch. 2006. Russian speaker's dialect image – a perceptional study. In Filppula M. et al. (Eds.) Topics in dialectal variation. Joensuu, pp. 31–34.
Long, D. Preston, D. (Eds.). 2002. Handbook of Perceptual Dialectology. Band 2. Amsterdam: Benjamins.
Preston, D. 1989. Perceptual dialectology – nonlinguist’s views of areal linguistics. Dordrecht: Foris.
Preston, D. (Ed.). 1999. Handbook of Perceptual Dialectology, Amsterdam. Band 1. Amsterdam: Benjamins.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.