VERZIFIKACIJSKE RAZLIKE V POEZIJI JUŽNOSLOVANSKIH NARODOV NA ŠIRŠEM MEDNARODNEM OZADJU
Sažetak
Primerjava verzifikacije južnoslovanskih narodov kaže pomenljivo »diverzifikacijo«: silabotonizacija slovenskega verza se je zgodila pri Slovencih na koncu 18. stoletja, zahvaljujoč aleksandrincem Janeza Damascena Deva v treh zbornikih razsvetljenske literarne tvornosti Pisanice. Pri drugih južnoslovanskih narodih se je silabotonična reforma zgodila (pre)pozno, šele proti koncu 19. stoletja, v obdobju začetkov moderne lirike, ko je pesniški jezik že opuščal metrične zakonistosti, zato silabotonija pri teh narodih nikoli ni prerasla v trdno strukturo, temveč je koeksistirala s starejšo, oslabljeno silabično verzifikacijo. Silabotonična verzifikacija tvori skupni imenovalec med geografsko najbolj oddaljenima slovanskima jezikoma, slovenščino in ruščino, kjer se je ta reforma zgodila že na začetku 18. stoletja, prav tako v okviru razsvetljenskega programa. Dejstvo, da verzni ritem drugih, slovenščini bližnjih južnoslovanskih jezikov zgodovinsko temelji na silabičnem principu, pomeni, da verzifikacija ni odvisna samo od lingvističnih, predvsem fonetičnih zakonitosti, temveč tudi od kulturnozgodovinskih razsežnosti razvoja različnih nacionalnih književnosti.
Downloads
##submission.citations##
commentato da Aristido Marigo. Con introduzione, analisi metrica
della canzone, studio della lingua e glossario. (Dvojezična latinskoitalijanska izdaja.) Felice le Monnier: Firenze.
Conrady. Karl Otto. 1993. Das groβe deutsche Gedichtbuch: von 1500
bis zur Gegenwart. (2. revidierte Auflage. Neu herausegegeben und
aktualisiert von Karl Otto Conrady. Artemis & Winkler Verlag: München.
Franičević. Marin. 1986. Studije o stihu: Sedam stoljeća hrvatskog vezanog
stiha. V: Izabrana djela. Priredili Jure Kaštelan i Ivan Katušić. Nakladni
zavod Matice hrvatske: Zagreb.
Gantar. Kajetan. 1979. Grške lirične oblike in metrični obrazci. Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije (Literarni
leksikon, 7): Ljubljana.
Gasparov. Mihail Leonovič. 1984: Očerk istorii russkogo stiha: metrika,
ritmika, rifma, strofika. Izdajateljstvo Nauka: Moskva.
Gasparov. Mihail Leonovič. 1996. A History of European Versification.
Translated by G. S. Smith and Marina Tarlinskaja, edited by G. S. Smith
with Leofranc Holford-Strevens. Clarendon Press: Oxford.
Grammont. Maurice. 1965. Le petit traité de versification française. Librairie Armand Colin: Paris.
Herder. Johann Gottfried. 1978: Stimmen der Völker in Liedern.
Herausgegeben und Nachwort von Christel Käschel.Verlag Philipp
Reclam: Leipzig.
Heusler. Andreas. 1956. Deutsche Versgeschichte.Walter de Gruyter & Co.:
Berlin.
Isačenko. Aleksander Vasiljevič. 1975: Slovenski verz. Partizanska knjiga:
Ljubljana.
Jakobson. Roman. 1966. Lingvistika i poetika. Izbor Milka Ilić i Sreten
Marić, prevod Draginja Pervaz, Tomislav Bekić, Vjera Vuletić, Sreten
Marić i Ranko Bugarski, redakcija Milka Ivić.Nolit (Sazvežđa):
Beograd.
Jakobson. Roman. 1996. Lingvistični in drugi spisi. Prevedli Drago Bajt,
Bojan Baskar, Frane Jerman, Zoja Skušek, Zdenka Škerlj-Jerman. ISH =
Inštitut za humanistične študije (Studia humanitatis): Ljubljana.
Kojen. Leon. 1996. Studije o srpskom stihu.Izdavačka knjižarnica Zorana
Stojanovića (Biblioteka Theoria, 36): Sremski Karlovci, Novi Sad.
Legiša. Lino. 1977. Pesniški zborniki Pisanice. V: Pisanice 1779 – 1782,
uredil Lino Legiša. Slovenska akademija znanosti in umetnosti:
Ljubljana.
Morier. Henri. 1975. Dictionnaire de Poétique et de Rhétorique. Deuxième
édition augmentée et entièrement refondue. Presses universitaires de
France: Paris.
Novak. Boris A. 1995. Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških
oblik v slovenski poeziji. Založba Obzorja: Maribor.
Novak. Boris A. 1998. Aleksandriiskii stih. Perevod so slovenskogo M. L.
Beršadskoi. Alliance française de Saint-Pétersbourg: Sankt-Peterburg.
Novak. Boris A. 1999. Il sonetto e l‘endecasillabo giambico nella poesia
slovena. Traduzione italiana dell‘autore e Marko Kravos. V: ur. Mario
Capaldo: Il sonetto nelle letterature slave: un capitolo di poetica
storica, Europa orientalis, l. XVIII, št. 2, str. 9-15.
Novak. Boris A. 2011. Salto immortale: študije o prevajanju poezije. Prva
in druga knjiga.Društvo slovenskih knjizevnih prevajalcev in
Znanstveno-raziskovalni inštitut Sloveske akademije znanosti in
umetnosti (Zbirka Studia translatoria, 3): Ljubljana.
Ocvirk. Anton. 1980a. Evropski verzni sistemi in slovenski verz: Prvi del.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije
(Literarni leksikon, 9): Ljubljana.
Ocvirk. Anton. 1980b. Evropski verzni sistemi in slovenski verz:Drugi del.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije
(Literarni leksikon, 10): Ljubljana.
Opitz. Martin. 1995. Buch von der Deutschen Poeterey (1624).
Herausgegeben von Cornelius Sommer. Philipp Reclam Jun.
(Universal-Bibliothek, 8397): Stuttgart.
Prešeren. France. 1965. Zbrano delo. Prva knjiga: Poezije. Uredil in opombe napisal Janko Kos. Državna založba Slovenije: Ljubljana.
Slamnig. Ivan. 1981. Hrvatska verzifikacija: Narav, povijest, veze.
Sveučilišna naklada Liber (Biblioteka »L«): Zagreb.
Nasmeh pod solzami: Slovenske balade in romance od Deva do Mlakarja.
2003. Izbral, uredil in spremno besedo napisal Peter Svetina. Modrijan:
Ljubljana.
Taranovski. Kiril. 1950. O jednosložnim rečima u srpskom stihu.V: Naš jezik,
l. 2, št. 1-2, str. 26-41.
Zois, Žiga. 1970. Pisma barona Žige Zoisa Vodniku. V: Marko Pohlin, Žiga
Zois, A. T. Linhart, Valentin Vodnik: Izbrano delo. Str. 15-58. Prevod iz
nemščine Jože Stabej, zbral in uredil Janko Kos. Mladinska knjiga (Naša
beseda): Ljubljana.
Autori predstavljaju časopisu originalne radove temeljene na rezultatima vlastitih istraživanja. Suautori su osobe koje su u značajnoj mjeri doprinijele radu. Autor (i suautori) šalju članak zajedno s popunjenim Prijavnim obrascem (Paper Submission Form) koji ujedno ima svrhu suglasnosti s objavljivanjem rada.
Časopis prima neobjavljene znanstvene radove. Ne primaju se članci koji u velikoj mjeri ponavljaju već objavljene radove autora. U ponavljanja se ubraja kompilacija, odnosno tekst sastavljen od isječaka iz objavljene monografije ili od isječaka iz nekoliko drugih radova. Nedopustivi su plagijati i pretjerano citiranje tuđih radova (trećina ukupnoga opsega članka, ili više). Svi citati, posuđeni ulomci i građa trebaju biti popraćeni uputnicom na izvornik, odnosno na autora i primarni izvor. U slučaju ako je udio tuđeg teksta prevelik, autoru će se preporučiti skraćivanje citata i proširenje opsega originalnoga teksta.
Autor treba dobiti sva potrebna dopuštenja za korištenje posuđene građe (ilustracije i sl.), a za koja on ne posjeduje autorska prava. Autor jamči da članak ne sadrži podatke koji nisu pogodni za javno objavljivanje, između ostaloga i tajne podatke.
Popis literature obuhvaća samo one bibliografske jedinice i poveznice koje su zaista upotrijebljene tijekom istraživanja i koje su u tekstu
Preporuka je da se u tekstu navedu podaci o financijskoj podršci provedenog istraživanja (ako ona postoji). Također se može navesti i zahvala kolegama koji su pripomogli nastanku rada, a koji nisu suautori.
Predajući uredništvu rukopis i Prijavni obrazac autor je službeno dao suglasnost da se njegov rad objavi u časopisu Filološke studije. Autor je i dalje vlasnik autorskih prava članka. Autori imaju pravo povući članak u bilo kojoj fazi njegova razmatranja (do trenutka njegove objave na internetskoj stranici) uz to da trebaju o tome pismeno obavijestiti uredništvo.
Objava članaka je besplatna. Sadržaj je dostupan uz licencu Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
