VERZIFIKACIJSKE RAZLIKE V POEZIJI JUŽNOSLOVANSKIH NARODOV NA ŠIRŠEM MEDNARODNEM OZADJU
Povzetek
Primerjava verzifikacije južnoslovanskih narodov kaže pomenljivo »diverzifikacijo«: silabotonizacija slovenskega verza se je zgodila pri Slovencih na koncu 18. stoletja, zahvaljujoč aleksandrincem Janeza Damascena Deva v treh zbornikih razsvetljenske literarne tvornosti Pisanice. Pri drugih južnoslovanskih narodih se je silabotonična reforma zgodila (pre)pozno, šele proti koncu 19. stoletja, v obdobju začetkov moderne lirike, ko je pesniški jezik že opuščal metrične zakonistosti, zato silabotonija pri teh narodih nikoli ni prerasla v trdno strukturo, temveč je koeksistirala s starejšo, oslabljeno silabično verzifikacijo. Silabotonična verzifikacija tvori skupni imenovalec med geografsko najbolj oddaljenima slovanskima jezikoma, slovenščino in ruščino, kjer se je ta reforma zgodila že na začetku 18. stoletja, prav tako v okviru razsvetljenskega programa. Dejstvo, da verzni ritem drugih, slovenščini bližnjih južnoslovanskih jezikov zgodovinsko temelji na silabičnem principu, pomeni, da verzifikacija ni odvisna samo od lingvističnih, predvsem fonetičnih zakonitosti, temveč tudi od kulturnozgodovinskih razsežnosti razvoja različnih nacionalnih književnosti.
Prenosi
Literatura
commentato da Aristido Marigo. Con introduzione, analisi metrica
della canzone, studio della lingua e glossario. (Dvojezična latinskoitalijanska izdaja.) Felice le Monnier: Firenze.
Conrady. Karl Otto. 1993. Das groβe deutsche Gedichtbuch: von 1500
bis zur Gegenwart. (2. revidierte Auflage. Neu herausegegeben und
aktualisiert von Karl Otto Conrady. Artemis & Winkler Verlag: München.
Franičević. Marin. 1986. Studije o stihu: Sedam stoljeća hrvatskog vezanog
stiha. V: Izabrana djela. Priredili Jure Kaštelan i Ivan Katušić. Nakladni
zavod Matice hrvatske: Zagreb.
Gantar. Kajetan. 1979. Grške lirične oblike in metrični obrazci. Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije (Literarni
leksikon, 7): Ljubljana.
Gasparov. Mihail Leonovič. 1984: Očerk istorii russkogo stiha: metrika,
ritmika, rifma, strofika. Izdajateljstvo Nauka: Moskva.
Gasparov. Mihail Leonovič. 1996. A History of European Versification.
Translated by G. S. Smith and Marina Tarlinskaja, edited by G. S. Smith
with Leofranc Holford-Strevens. Clarendon Press: Oxford.
Grammont. Maurice. 1965. Le petit traité de versification française. Librairie Armand Colin: Paris.
Herder. Johann Gottfried. 1978: Stimmen der Völker in Liedern.
Herausgegeben und Nachwort von Christel Käschel.Verlag Philipp
Reclam: Leipzig.
Heusler. Andreas. 1956. Deutsche Versgeschichte.Walter de Gruyter & Co.:
Berlin.
Isačenko. Aleksander Vasiljevič. 1975: Slovenski verz. Partizanska knjiga:
Ljubljana.
Jakobson. Roman. 1966. Lingvistika i poetika. Izbor Milka Ilić i Sreten
Marić, prevod Draginja Pervaz, Tomislav Bekić, Vjera Vuletić, Sreten
Marić i Ranko Bugarski, redakcija Milka Ivić.Nolit (Sazvežđa):
Beograd.
Jakobson. Roman. 1996. Lingvistični in drugi spisi. Prevedli Drago Bajt,
Bojan Baskar, Frane Jerman, Zoja Skušek, Zdenka Škerlj-Jerman. ISH =
Inštitut za humanistične študije (Studia humanitatis): Ljubljana.
Kojen. Leon. 1996. Studije o srpskom stihu.Izdavačka knjižarnica Zorana
Stojanovića (Biblioteka Theoria, 36): Sremski Karlovci, Novi Sad.
Legiša. Lino. 1977. Pesniški zborniki Pisanice. V: Pisanice 1779 – 1782,
uredil Lino Legiša. Slovenska akademija znanosti in umetnosti:
Ljubljana.
Morier. Henri. 1975. Dictionnaire de Poétique et de Rhétorique. Deuxième
édition augmentée et entièrement refondue. Presses universitaires de
France: Paris.
Novak. Boris A. 1995. Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških
oblik v slovenski poeziji. Založba Obzorja: Maribor.
Novak. Boris A. 1998. Aleksandriiskii stih. Perevod so slovenskogo M. L.
Beršadskoi. Alliance française de Saint-Pétersbourg: Sankt-Peterburg.
Novak. Boris A. 1999. Il sonetto e l‘endecasillabo giambico nella poesia
slovena. Traduzione italiana dell‘autore e Marko Kravos. V: ur. Mario
Capaldo: Il sonetto nelle letterature slave: un capitolo di poetica
storica, Europa orientalis, l. XVIII, št. 2, str. 9-15.
Novak. Boris A. 2011. Salto immortale: študije o prevajanju poezije. Prva
in druga knjiga.Društvo slovenskih knjizevnih prevajalcev in
Znanstveno-raziskovalni inštitut Sloveske akademije znanosti in
umetnosti (Zbirka Studia translatoria, 3): Ljubljana.
Ocvirk. Anton. 1980a. Evropski verzni sistemi in slovenski verz: Prvi del.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije
(Literarni leksikon, 9): Ljubljana.
Ocvirk. Anton. 1980b. Evropski verzni sistemi in slovenski verz:Drugi del.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije
(Literarni leksikon, 10): Ljubljana.
Opitz. Martin. 1995. Buch von der Deutschen Poeterey (1624).
Herausgegeben von Cornelius Sommer. Philipp Reclam Jun.
(Universal-Bibliothek, 8397): Stuttgart.
Prešeren. France. 1965. Zbrano delo. Prva knjiga: Poezije. Uredil in opombe napisal Janko Kos. Državna založba Slovenije: Ljubljana.
Slamnig. Ivan. 1981. Hrvatska verzifikacija: Narav, povijest, veze.
Sveučilišna naklada Liber (Biblioteka »L«): Zagreb.
Nasmeh pod solzami: Slovenske balade in romance od Deva do Mlakarja.
2003. Izbral, uredil in spremno besedo napisal Peter Svetina. Modrijan:
Ljubljana.
Taranovski. Kiril. 1950. O jednosložnim rečima u srpskom stihu.V: Naš jezik,
l. 2, št. 1-2, str. 26-41.
Zois, Žiga. 1970. Pisma barona Žige Zoisa Vodniku. V: Marko Pohlin, Žiga
Zois, A. T. Linhart, Valentin Vodnik: Izbrano delo. Str. 15-58. Prevod iz
nemščine Jože Stabej, zbral in uredil Janko Kos. Mladinska knjiga (Naša
beseda): Ljubljana.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
