STAROROMANSKA ZEMLJEPISNA IMENA V JUŽNI SLOVANŠČINI IN POZNOPRASLOVANSKE GLASOVNE SPREMEMBE
Sažetak
V prispevku so obravnavana romanska zemljepisna imena v južni slovanščini v odnosu do poznopraslovanskih glasovnih sprememb. S substitucijsko metodo je določeno, katere poznopraslovanske glasovne spremembe so bile še v teku v času najstarejšega romansko-slovanskega jezikovnega stika po slovanski naselitvi Balkanskega polotoka, Panonske nižine in vzhodnih Alp od druge polovice 6. oziroma od začetka 7. stoletja dalje.
Downloads
##submission.citations##
I–V. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za
slovenski jezik ZRC SAZU.
Boček, Vít. 2009): Hláskové substituce v nejstarších romanismech ve slovanských
jazycích. Studia etymologica Brunensia 6. S. 59–65.
Boček, Vít. 2010. Studie k nejstarším romanismům ve slovanských jazycích. Studia
etymologica Brunensia 9. Praha: Lidové noviny.
Furlan, Metka. 2002. Predslovanska substratna imena v slovenščini. Jezikoslovni
zapiski 8/2. S. 29–35.
Gimbutas, Marija. 1971. The Slavs. Series Ancient Peoples and Places. London:
Thames and Hudson.
Grad, Anton. 1958. Contribution au problème de la sonorisation des consonnes
intervocaliques latines. Linguistica 3/2. S. 33–40.
Grad, Anton. 1969. Importance de quelques toponymes slovènes pour la géographie
linguistiques romane. Actes du Xe Congrès de Linguistique et Philologie
Romanes (Strasbourg, 1962) III. Paris. S. 1176–1184.
Holzer, Georg. 1995. Die Einheitlichkeit des Slavischen um 600 n. Chr. und ihr
Zerfall. Wiener Slavistisches Jahrbuch 41. Wien: Verlag der Österreichischen
Akademie der Wissenschaften. S. 55–89.
Holzer, Georg. 2007. Historische Grammatik des Kroatischen: Einleitung und
Lautgeschichte der Standardsprache. Frankfurt am Main, Berlin, Bern,
Bruxelles, New York, Oxford, Wien: Peter Lang.
Kos, Milko. 1955. Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja.
Ljubljana: Slovenska matica.
Ramovš, Fran. 1926/27. O prvotnih južsl. substitucijah za balk.-lat. k, g pred e, i.
Južnoslovenski filolog VI. S. 153–165.
Ramovš, Fran. 1936. Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana: ZRC SAZU.
Repanšek, Luka. 2014. Keltski prežitki v slovenski toponimiji: Prispevek k
metodologiji preučevanja. Doktorska disertacija.
Shevelov, George Y. 1964. A Prehistory of Slavic: The Historical Phonology of
Common Slavic. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag.
Skok, Petar. 1926. Zur Chronologie der Palatalisierung von c, g, qu, g vor e, i, y,
im Balkanlatein. Zeitschrift für romanische Philologie 46. S. 385–410.
Skubic, Mitja. 2002, 11988. Romanski jeziki. Ljubljana: Filozofska fakultera
Univerze v Ljubljani, Oddelek za romanske jezike in književnosti.
Skubic, Mitja.
42007, 11989. Uvod v romansko jezikoslovje. Ljubljana: Filozofska
fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za romanske jezike in književnosti.
Snoj, Marko.
22003, 11997. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan.
Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana:
Modrijan, Založba ZRC.
Solta, Georg Renatus. 1980. Einführung in die Balkanlinguistik mit besonderer
Berücksichtigung des Substrats und des Balkanlateinsichen. Darmstadt:
Wissenschaftliche Buchgesellschaft.
Šanjek, Franjo (ur.). 2003. Povijest Hrvata. 1. Srednji vijek. Glavni urednik Franjo
Šanjek. Zagreb: Školska knjiga.
Šega, Agata. 1998. Contributo alla conoscienza dei latinismi e romanismi antichi in
sloveno. Linguistica 38/2. S. 63–85.
Šega, Agata. 2007. Nekaj ugotovitev o glasovnih značilnostih vulgarnolatinskih
predlog za starejše latinizme in romanizme v slovenščini. Jezikoslovni zapiski
13/1–2. S. 397–408.
Šega, Agata. 2013. Quelques pistes pour l’investigation des traces des premiers
contacts linguistique slavo-romans dans la toponymie slovène. Linguistica
53/1. S. 17–29.
Šekli, Matej. 2009. On Romance-Alpo-Slavic substitutional accentology: the case of
the pre-Slavic masculine substrate place names in Slovene. Stressing the past:
papers on Baltic and Slavic accentology. Studies in Slavic and general
linguistics 35. Edited by Thomas Olander, Jenny Helena Larsson. Amsterdam.
S. 145–160.
Šekli, Matej. 2012. Notranja delitev neprevzetega in prevzetega besedja v
praslovanščini. Individualna in kolektivna dvojezičnost. Uredili Petra
Stankovska, Maria Wtorkowska, Jozf Pallay. Slavica Slovenica 1. Ljubljana:
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slavistiko. S. 369‒381.
Šekli, Matej. 2013. Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v
slovenščini. Jezikoslovni zapiski 19/2. S. 291‒315.
Šekli, Matej. 2014. Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1: Od
praindoevropščine do praslovanščine. Ljubljana: Znanstvena založba
Filozofske fakultete.
Šimunović, Petar. 2005. Toponimija hrvatskoga jadranskog prostora. Zagreb:
Golden marketing-Tehnička knjiga.
Štih, Peter, Simoniti, Vasko. 2009. Na stičišču svetov: Slovenska zgodovina od
prazgodovinsih kultur do konca 18. stoletja. Ljubljana: Modrijan.
Šturm, Fran. 1927. Refleksi romanskih palataliziranih konzonantov v slovenskih
izposojenkah. Časopis za slovenskih jezik, književnost in zgodovino 6.
Ljubljana. S. 45–85.
Šturm, Fran. 1928. Romanska lenizacija medvokaličnih konzonantov in njen pomen
za presojo romanskega elementa v slovenščini. Časopis za slovenski jezik,
književnost in zgodovino 7. S. 21–46.
Tekavčić, Pavao. 1970. Uvod u vulgarni latinitet. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu.
von Wartburg, Walther. 1950. Die Ausgliederung der romanischen Sprachräume.
Bern: Francke.
Autori predstavljaju časopisu originalne radove temeljene na rezultatima vlastitih istraživanja. Suautori su osobe koje su u značajnoj mjeri doprinijele radu. Autor (i suautori) šalju članak zajedno s popunjenim Prijavnim obrascem (Paper Submission Form) koji ujedno ima svrhu suglasnosti s objavljivanjem rada.
Časopis prima neobjavljene znanstvene radove. Ne primaju se članci koji u velikoj mjeri ponavljaju već objavljene radove autora. U ponavljanja se ubraja kompilacija, odnosno tekst sastavljen od isječaka iz objavljene monografije ili od isječaka iz nekoliko drugih radova. Nedopustivi su plagijati i pretjerano citiranje tuđih radova (trećina ukupnoga opsega članka, ili više). Svi citati, posuđeni ulomci i građa trebaju biti popraćeni uputnicom na izvornik, odnosno na autora i primarni izvor. U slučaju ako je udio tuđeg teksta prevelik, autoru će se preporučiti skraćivanje citata i proširenje opsega originalnoga teksta.
Autor treba dobiti sva potrebna dopuštenja za korištenje posuđene građe (ilustracije i sl.), a za koja on ne posjeduje autorska prava. Autor jamči da članak ne sadrži podatke koji nisu pogodni za javno objavljivanje, između ostaloga i tajne podatke.
Popis literature obuhvaća samo one bibliografske jedinice i poveznice koje su zaista upotrijebljene tijekom istraživanja i koje su u tekstu
Preporuka je da se u tekstu navedu podaci o financijskoj podršci provedenog istraživanja (ako ona postoji). Također se može navesti i zahvala kolegama koji su pripomogli nastanku rada, a koji nisu suautori.
Predajući uredništvu rukopis i Prijavni obrazac autor je službeno dao suglasnost da se njegov rad objavi u časopisu Filološke studije. Autor je i dalje vlasnik autorskih prava članka. Autori imaju pravo povući članak u bilo kojoj fazi njegova razmatranja (do trenutka njegove objave na internetskoj stranici) uz to da trebaju o tome pismeno obavijestiti uredništvo.
Objava članaka je besplatna. Sadržaj je dostupan uz licencu Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
