СЛОЖЕНИТЕ ИМЕНКИ ВО МАКЕДОНСКИТЕ ЦРКОВНОСЛОВЕНСКИ ТЕКСТОВИ
(начинот на поврзување на нивните компоненти)
Povzetek
In the old Slavic Macedonian texts the compounds are lexical semantic units formed by amalgamation of two meaningful motivating grounds, and from the whole analyzed material, only three compounds are with three components. Most numerous are the compounds whose components have an interfix. As linking elements occur the vocals –o- or –e-, where the dullness of the interfix –o- is much bigger in comparison with the interfix –e-. The existence of parallel examples of bonding vocals –e- and –o- indicates to generalization of –o- as a bonding vocal. In the old Slavic Macedonian texts the components of the compounds are also without a bounding vocal. The accretions in the texts appear in a limited number, most of which as a first component contain case form, and some of them are formed by direct bonding of the two components. This type of compounds reflect the transitional period of the increase of the dullness of the amalgamation as a model of backformation.
Prenosi
Literatura
Argirovski. Mito. (red.). Andrijevska. Natalija. \urkova Aleksandra. 2003.
Re~nik na gr~kocrkovnoslovenskite leksi~ki paraleli, Institut Институт за македонски јазик ,,Крсте Мисирков“. Скопје
Veleva. Slavica. 2006. Tendencii vo zboroobrazuvaweto vo makedonskiot jazik, Skopje
Vidoeski. Bo`o. 1951. Za slo`enkite, MJ II 6. Skopje. 131-140
VÔlkina. L. V. 1964. Slo`n∫e slova v drevnerusskom Ôz∫ke v ih otno{enii k Ôз∫ку гре~еского оригинала. ИследованиÔ по истори~еской
лексикологии древнеруского Ôз∫ка. Москва. 94-118
VÔlkina. L. V. 1966. Gre~eskie paralleli slo`n∫h slov v drevnerusskom
Ôs∫ke XI-XIV vv. LeksikologiÔ i slovoobrazovanie drevnerusskogo
Ôz∫ka. Moskva. 154-188
VÔlkina. L. V. 1974. Slovoobrazova‚elÝnaÔ s‚ruk‚ura slo`nìh slov v
drevnerusskom Ôzìke XI–XIV vv. Voprosì slovoobrazovaniÔ i leksikologii drevnerusskogo Ôzìka. Moskva. str. 156‡195.
Ja{ar-Nasteva. Olivera. 2001. Turskite leksi~ki elementi vo makedonskiot jazik Skopje
Koneski. Kiril. 1995. Zboroobrazuvaweto vo sovremeniot makedonski jazik. Skopje
Markov. Boris. 1979. Tipovi imenski slo`enki vo sovremeniot makedonski jazik .Predavawa na XI Seminar po makedonski jazik. Skopje. 45-60
Markov. Boris. 1979. Imenski slo`enki bez sostaven vokal vo make- donskiot jazik. Lzb. XXVI. 4. Skopje. 3-12
Макаријовска. Лилјана. 2006. За структурата на сложенките во македонските црковнословенски ракописи (XII-XVI). Славистички студии. Скопје. 121-128
Макаријовска. Лилјана. 2009. За сложенките во македонските средновековни ракописи (од структурен и семантички аспект). SLOVO. sv. 59. Загреб. 167-187
CeŸtlin. R. M. 1977. Leksika s‚aroslavÔnsko”o Ôzìka. Oпì‚ analiza mo‚ivirovannìh slov o dannìm drevnebol”arskih rukoпiseŸ X‡XI vv. Moskva 1977.
CeŸtlin. R. M., Leksika drevnebol”arskih rukoiseŸ X‡XI vv., SofiÔ 1986.
CeŸtlin. R. M. 1996. Sravni‚elÝnaÔ leksikolo”iÔ slavÔnskih Ôzìkov X/XI–XIV/XV vv. Problemì i me‚odì, Moskva.
Molnár. N. 1985. The calques of greek origin in the most ancient old slavic gospel texts. Budapest
Turk.M. 2003.Razumljivost stilske značajke kalkova, Fluminesia, god. 15. br. 1. 9-24 Turk M. Opašić M. 2010. Kulturno-povijesni kontekst kalkiranja u hrvatskome
jeziku. Kroatologija 1. 300–315
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
