PREŠEREN IN KOSESKI – PRIMERJAVA KANONIČNEGA POLOŽAJA IN RECEPCIJSKE ZAHTEVNOSTI NJUNE POEZIJE
Sažetak
Jovan V. Koseski and France Prešeren were poets to whom literary history attributes undisputed merits for the development of Slovenian national conscience - to the former in the mid 19th century, and to the latter from the 1860s to today. The difference is mainly in the view of the artistic value of their poetry, as Slovenian literary history attributes to Prešeren the status of a top-level European poet, while it denies any significant aesthetic dimensions of the poetry of Koseski. An empirical study among Slovenian secondary school students showed that Prešeren's poems are more difficult to understand than Koseski's poems, mainly due to the many abstract metaphors. Namely, almost half of the surveyed participants attributed greater artistic value to XVI. glosa by Koseski than to Prešeren's Glosa.
Downloads
##submission.citations##
Slavistično društvo Slovenije.
Aškerc, Anton (ur.). 1900: Prešernov album (1800–1900). Ljubljana: Ljubljanski
zvon.
Božič, Zoran, 2007. Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje, nerazumevanje,
oboževanje. U: Slavistična revija 55/4. S. 653–674.
Božič, Zoran, 2008a. Krst pri Savici in Sedem sinov: razumevanje, doživljanje,
vrednotenje. U: Jezik in slovstvo 53/2. S. 5–20.
Božič, Zoran, 2008b. Problem prvega branja Krsta pri Savici (empirična raziskava).
U: Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode (Obdobja 25). Ur.
B. Krakar Vogel. Ljubljana: Filozofska fakulteta. S. 369–381.
Dović, Marijan, 2004. Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana:
Založba ZRC.
Grdina, Igor, 1991. Jovan Vesel Koseski, poet in glasnik slovenske meščanske dobe.
U: Obdobje slovenskega narodnega preporoda (Obdobja 11). Ur. M. Kmecl.
Ljubljana: Filozofska fakulteta. S. 271–284.
Inkret, Andrej, 1971. Jovan Vesel Koseski: vprašanje literarne zgodovine. Maribor:
Založba Obzorja.
Jurić, Ivan (J. J.), 1891. Ljubezen v Petrarkovih rimah z ozirom na slovenskega
lirika – prvaka. Rimski katolik. S. 269–275, 314–322, 369–379.
Kos, Janko, 1996. Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS.
Levec, Fran, 1898. Ob stoletnici Janeza Vesela Koseskega. Anton Knezova
knjižnica: V. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica. S. 191–209.
Levstik, Fran, 1956. Nekoliko težjih reči v Prešernu. Zbrano delo VI.
Ur. A. Slodnjak. Ljubljana: Državna založba Slovenije. S. 200–234.
Mahnič, Anton, 1887. Dvanajst večerov: pogovori doktorja Junija z mladim
prijateljem. Gorica: samozaložba.
Paternu, Boris, 1962. Estetske osnove Levstikove literarne kritike. Ljubljana:
Slovenska matica.
Paternu, Boris, 1976. France Prešeren in njegovo pesniško delo 1. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Paternu, Boris, 1989. Modeli slovenske literarne kritike (Od začetkov do 20.
stoletja).
Razprave (Dissertationes) XII. Ur. D. Moravec. Ljubljana: SAZU.
Pečjak, Sonja, 1993. Kako do boljšega branja: tehnike in metode za izboljšanje
bralne učinkovitosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.
Pogačnik, Jože, 1998. Slovenska književnost I. Ljubljana: DZS.
Prešeren, France, 1965. Zbrano delo I. Ur. J. Kos. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Prijatelj, Ivan, 1952. Izbrani eseji in razprave II. Ur. A. Slodnjak. Ljubljana:
Slovenska matica.
Stritar, Josip, 1866. Preširnovo življenje in Preširnove poezije. V: Pesmi Franceta
Preširna. Ljubljana: H. Ničman.
Stritar, Josip, 1955. Kritična pisma I–VI. Zbrano delo VI. Ur. F. Koblar. Ljubljana:
Državna založba Slovenije. S. 48–88.
Trdina, Janez, 1951. Moje življenje. Zbrano delo III. Ur. J. Logar. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Trdina, Janez, 1952. Pretres slovenskih pesnikov. Zbrano delo IV. Ur. A. Slodnjak.
Ljubljana: Državna založba Slovenije. S. 188–208.
Vesel, Jovan (Koseski), 1870. Razne dela pesniške in igrokazne. Ljubljana: Matica
Slovenska.
Autori predstavljaju časopisu originalne radove temeljene na rezultatima vlastitih istraživanja. Suautori su osobe koje su u značajnoj mjeri doprinijele radu. Autor (i suautori) šalju članak zajedno s popunjenim Prijavnim obrascem (Paper Submission Form) koji ujedno ima svrhu suglasnosti s objavljivanjem rada.
Časopis prima neobjavljene znanstvene radove. Ne primaju se članci koji u velikoj mjeri ponavljaju već objavljene radove autora. U ponavljanja se ubraja kompilacija, odnosno tekst sastavljen od isječaka iz objavljene monografije ili od isječaka iz nekoliko drugih radova. Nedopustivi su plagijati i pretjerano citiranje tuđih radova (trećina ukupnoga opsega članka, ili više). Svi citati, posuđeni ulomci i građa trebaju biti popraćeni uputnicom na izvornik, odnosno na autora i primarni izvor. U slučaju ako je udio tuđeg teksta prevelik, autoru će se preporučiti skraćivanje citata i proširenje opsega originalnoga teksta.
Autor treba dobiti sva potrebna dopuštenja za korištenje posuđene građe (ilustracije i sl.), a za koja on ne posjeduje autorska prava. Autor jamči da članak ne sadrži podatke koji nisu pogodni za javno objavljivanje, između ostaloga i tajne podatke.
Popis literature obuhvaća samo one bibliografske jedinice i poveznice koje su zaista upotrijebljene tijekom istraživanja i koje su u tekstu
Preporuka je da se u tekstu navedu podaci o financijskoj podršci provedenog istraživanja (ako ona postoji). Također se može navesti i zahvala kolegama koji su pripomogli nastanku rada, a koji nisu suautori.
Predajući uredništvu rukopis i Prijavni obrazac autor je službeno dao suglasnost da se njegov rad objavi u časopisu Filološke studije. Autor je i dalje vlasnik autorskih prava članka. Autori imaju pravo povući članak u bilo kojoj fazi njegova razmatranja (do trenutka njegove objave na internetskoj stranici) uz to da trebaju o tome pismeno obavijestiti uredništvo.
Objava članaka je besplatna. Sadržaj je dostupan uz licencu Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
