PREŠEREN IN KOSESKI – PRIMERJAVA KANONIČNEGA POLOŽAJA IN RECEPCIJSKE ZAHTEVNOSTI NJUNE POEZIJE
Povzetek
Jovan V. Koseski and France Prešeren were poets to whom literary history attributes undisputed merits for the development of Slovenian national conscience - to the former in the mid 19th century, and to the latter from the 1860s to today. The difference is mainly in the view of the artistic value of their poetry, as Slovenian literary history attributes to Prešeren the status of a top-level European poet, while it denies any significant aesthetic dimensions of the poetry of Koseski. An empirical study among Slovenian secondary school students showed that Prešeren's poems are more difficult to understand than Koseski's poems, mainly due to the many abstract metaphors. Namely, almost half of the surveyed participants attributed greater artistic value to XVI. glosa by Koseski than to Prešeren's Glosa.
Prenosi
Literatura
Slavistično društvo Slovenije.
Aškerc, Anton (ur.). 1900: Prešernov album (1800–1900). Ljubljana: Ljubljanski
zvon.
Božič, Zoran, 2007. Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje, nerazumevanje,
oboževanje. U: Slavistična revija 55/4. S. 653–674.
Božič, Zoran, 2008a. Krst pri Savici in Sedem sinov: razumevanje, doživljanje,
vrednotenje. U: Jezik in slovstvo 53/2. S. 5–20.
Božič, Zoran, 2008b. Problem prvega branja Krsta pri Savici (empirična raziskava).
U: Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode (Obdobja 25). Ur.
B. Krakar Vogel. Ljubljana: Filozofska fakulteta. S. 369–381.
Dović, Marijan, 2004. Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana:
Založba ZRC.
Grdina, Igor, 1991. Jovan Vesel Koseski, poet in glasnik slovenske meščanske dobe.
U: Obdobje slovenskega narodnega preporoda (Obdobja 11). Ur. M. Kmecl.
Ljubljana: Filozofska fakulteta. S. 271–284.
Inkret, Andrej, 1971. Jovan Vesel Koseski: vprašanje literarne zgodovine. Maribor:
Založba Obzorja.
Jurić, Ivan (J. J.), 1891. Ljubezen v Petrarkovih rimah z ozirom na slovenskega
lirika – prvaka. Rimski katolik. S. 269–275, 314–322, 369–379.
Kos, Janko, 1996. Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS.
Levec, Fran, 1898. Ob stoletnici Janeza Vesela Koseskega. Anton Knezova
knjižnica: V. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica. S. 191–209.
Levstik, Fran, 1956. Nekoliko težjih reči v Prešernu. Zbrano delo VI.
Ur. A. Slodnjak. Ljubljana: Državna založba Slovenije. S. 200–234.
Mahnič, Anton, 1887. Dvanajst večerov: pogovori doktorja Junija z mladim
prijateljem. Gorica: samozaložba.
Paternu, Boris, 1962. Estetske osnove Levstikove literarne kritike. Ljubljana:
Slovenska matica.
Paternu, Boris, 1976. France Prešeren in njegovo pesniško delo 1. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Paternu, Boris, 1989. Modeli slovenske literarne kritike (Od začetkov do 20.
stoletja).
Razprave (Dissertationes) XII. Ur. D. Moravec. Ljubljana: SAZU.
Pečjak, Sonja, 1993. Kako do boljšega branja: tehnike in metode za izboljšanje
bralne učinkovitosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.
Pogačnik, Jože, 1998. Slovenska književnost I. Ljubljana: DZS.
Prešeren, France, 1965. Zbrano delo I. Ur. J. Kos. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Prijatelj, Ivan, 1952. Izbrani eseji in razprave II. Ur. A. Slodnjak. Ljubljana:
Slovenska matica.
Stritar, Josip, 1866. Preširnovo življenje in Preširnove poezije. V: Pesmi Franceta
Preširna. Ljubljana: H. Ničman.
Stritar, Josip, 1955. Kritična pisma I–VI. Zbrano delo VI. Ur. F. Koblar. Ljubljana:
Državna založba Slovenije. S. 48–88.
Trdina, Janez, 1951. Moje življenje. Zbrano delo III. Ur. J. Logar. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Trdina, Janez, 1952. Pretres slovenskih pesnikov. Zbrano delo IV. Ur. A. Slodnjak.
Ljubljana: Državna založba Slovenije. S. 188–208.
Vesel, Jovan (Koseski), 1870. Razne dela pesniške in igrokazne. Ljubljana: Matica
Slovenska.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
