BESEDOTVORJE PRASLOVANSKEGA GLAGOLA V PRIMERJALNOJEZIKOSLOVNI LUČI
Sažetak
In the article the word formation of Proto-Slavic verb is discussed from comparative-linguistic prospective. Word-formationally motivated verbal classes with typical infinitve suffixes (PSl. *-nǫ-, *-ě 1/’a-, *-i-, *-a-, *-ov/’ev-a-) are compared with their parallels in other (ancient) Indo-European languages. On the basis of this external comparison the word-formational patterns of Proto-Slavic verb are grouped, according to their geographical distribution within Indo-European branches, in terms of relative chronology (Late-Proto-Indo-European, NonCommon-Indo-European, Proto-Balto-Slavic, Proto-Slavic).
Downloads
##submission.citations##
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 2. S. 47–62.
Arumaa, Peter. 1964. Urslavische Grammatik: I. Band: Einleitung, Lautlehre. 1.
Vokalismus. Heidelberg.
Arumaa, Peter. 1985. Urslavische Grammatik: III. Band: Formenlehre. Heidelberg.
Babič, Matjaž. 2004. Zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje latinskega jezika.
Ljubljana.
Babič, Vanda. 2003. Učbenik stare cerkvene slovanščine. Ljubljana.
Bezlaj, France. 1976, 1982, 1995, 2005, 2007. Etimološki slovar slovenskega jezika
I–V. Ljubljana.
Бошковић, Радосав. 1990 (2000). Основи упоредне граматике словенских
језика. Никшић (Београд).
Braune, Wilhelm.
141987. Althochdeutsche Grammatik. Bearbeitet von Hans Eggers.
Tübingen.
Brugmann, Karl. 2
1916 (
1
1893). Grundriss der vergleichenden Grammatik der
indogermanischen Sprachen: II. Lehre von den Wortformen und ihrem
Gebrauch, 3/1. Strassburg.
Endzelin, Jan. 1912. О происхождении праславянских инфинитивов на -nǫti.
Русский филологический вестник 4. S. 370–372.
Forssmann, Berthold. 2001. Lettische Grammatik. Dettelbach.
Fortson IV, Benjamin W. 2004. Indo-European Language an Culture: An
Introduction. Oxford.
Friedrich, Johannes. 1960. Hethitisches Elementarbuch: 1. Teil: Kurzgefaßte
Grammatik. Heidelberg.
Furlan, Metka. 2008/2009. Glagoli z medpono -nin-. Glagoli z medpono -nu-.
Praindoevropski denominativni vzorci. Hetitščina. Izrorčki k predavanjem.
Ljubljana.
Hempel, Heinrich. 1966. Gotisches Elementarbuch. Berlin.
Hoffner, Harry A. H., Melchert, Craig. 2008. A Grammar of the Hittite Language.
Wunemona Lake, Indiana.
Krahe, Hans. 1967. Germanische Sprachwissenschaft: II. Formenlehre. Berlin.
Lenček, Rado L. 1984/1985. Is there a -ni- : -ne- isogloss in the South Slavic speech
area? Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku 27/28. S. 395–403.
Leskien, August. 6
1922 (1
1871). Grammatik der altbulgarischen
(altkirchenslavischen) Sprache. Weimar, Heidelberg.
LIV = Lexikon der indogermanischen Verben: die Wurzeln und ihre
Primärstammbildungen. 2
2001 (1
1998). Unter Leitung von Helmut Rix.
Wiesbaden.
Mallory, James Patrick. 1989 (2005). In Search of the Indo-Europeans: Language,
Archeology and Myth. London.
Mallory, James Patrick, Adams, Douglas Quentin. 1997. Encyclopedia of IndoEuropeans Culture. London, Chicago.
Matasović, Ranko. 2008. Poredbenopovijesna gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb.
Mayrhofer, Manfred. 1978. Sanskrit-Grammatik mit sprachvergleichenden
Erläuterungen. Berlin, New York.
Meier-Brügger, Mihael. 2
2002. Indogermanische Sprachwissenschaft. Berlin, New
York.
Meillet, Antoin. 2
1934 (1
1924). Le slave commun. Seconde édition revue et
augmentée avec le concours de A. Vaillant. Paris.
Meiser, Gerhard. 2
2006 (1
1998). Historische Laut- und Formenlehre der lateinischen
Sprache. Darmstadt.
Miklosich, Franz von. 1862–65. Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum. Wien.
Nahtigal, Rajko. 2
1952 (1
1939). Slovanski jeziki. Ljubljana.
Pokorny, Julius. 1948–1959. Indogermanisches etymologisches Wörterbuch. Bern.
Porzig, Walter. 1974. Die Gliederung des indogermanischen Sprachgebiets.
Heidelberg.
Ramovš, Fran. 1936. Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana.
Ringe, Don. 2006. A linguistic History of English: Volume I: From Proto-IndoEuropean to Proto-Germanic. Oxfprd.
Rix, Helmut. 2
1992. Historische Grammatik des Griechischen. Laut- und
Formenlehre. Darmstadt.
Schuster-Šewc, Hinc. 1977. Zur Bedeutung des Sorbischen und Slowenischen für
die slawische historisch-vergleichende Sprachforschung. Slovansko
jezikoslovje: Nahtigalov zbornik. Uredil Franc Jakopin. Ljubljana. S. 443–451.
Shevelov, George Y. 1964. A prehistory of Slavic: The historical Phonology of
Common Slavic. Heidelberg.
Sławski, Franciszek. 1974. Zarys słowotwórstwa prasłowiańskiego: I. Czasownik.
Słownik prasłowiański I–III. Wrocław, Warszawa, Kraków, Gdańsk. S. 43–58.
Snoj, Marko. 2
2003 (1
1997). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana.
Stang, Christian S. 1942. Das slavische und baltische Verbum. Oslo.
Stang, Christian S. 1966. Vergleichende Grammatik der baltischen Sprachen. Oslo.
Старославянский словарь (по рукописям X–XI веков). 2
1999 (1
1994). Москва.
Szemerényi, Oswald J. L. 1996. Introduction to Indo-European Linguistics. Oxford.
Šekli, Matej. 2011. Besedotvorni pomeni nesestavljenih izpeljanih glagolov v
(pra)slovanščini. Globinska moč besede: Red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-
letnici. Zbirka Zora 80. Uredil Marko Jesenšek. Bielsko-Biała, Budapest,
Kansas, Maribor, Praha. S. 32–45.
Šivic-Dular, Alenka. 2011. Sekundarni glagoli na -n-ěti v slovenščini – prehajanje
med glagolskimi vrstami. Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Zbirka
Zora. Uredil. Marko Jesenšek. Maribor. S. 441–487.
Thumb, Albert. 3
1959. Handbuch des Sanskrit: II. Teil: Formenlehre. Heidelberg.
Vaillant, André. 1966. Grammaire comparée des langues slaves: Tome III – Le
verbe. Paris.
Vondrák, Wenzel. 2
1924 (1
1908). Stammbildungslehre: Bildung der Verbalstämme.
Vergleichende Slavische Grammatik. Göttingen. S. 704–719.
Autori predstavljaju časopisu originalne radove temeljene na rezultatima vlastitih istraživanja. Suautori su osobe koje su u značajnoj mjeri doprinijele radu. Autor (i suautori) šalju članak zajedno s popunjenim Prijavnim obrascem (Paper Submission Form) koji ujedno ima svrhu suglasnosti s objavljivanjem rada.
Časopis prima neobjavljene znanstvene radove. Ne primaju se članci koji u velikoj mjeri ponavljaju već objavljene radove autora. U ponavljanja se ubraja kompilacija, odnosno tekst sastavljen od isječaka iz objavljene monografije ili od isječaka iz nekoliko drugih radova. Nedopustivi su plagijati i pretjerano citiranje tuđih radova (trećina ukupnoga opsega članka, ili više). Svi citati, posuđeni ulomci i građa trebaju biti popraćeni uputnicom na izvornik, odnosno na autora i primarni izvor. U slučaju ako je udio tuđeg teksta prevelik, autoru će se preporučiti skraćivanje citata i proširenje opsega originalnoga teksta.
Autor treba dobiti sva potrebna dopuštenja za korištenje posuđene građe (ilustracije i sl.), a za koja on ne posjeduje autorska prava. Autor jamči da članak ne sadrži podatke koji nisu pogodni za javno objavljivanje, između ostaloga i tajne podatke.
Popis literature obuhvaća samo one bibliografske jedinice i poveznice koje su zaista upotrijebljene tijekom istraživanja i koje su u tekstu
Preporuka je da se u tekstu navedu podaci o financijskoj podršci provedenog istraživanja (ako ona postoji). Također se može navesti i zahvala kolegama koji su pripomogli nastanku rada, a koji nisu suautori.
Predajući uredništvu rukopis i Prijavni obrazac autor je službeno dao suglasnost da se njegov rad objavi u časopisu Filološke studije. Autor je i dalje vlasnik autorskih prava članka. Autori imaju pravo povući članak u bilo kojoj fazi njegova razmatranja (do trenutka njegove objave na internetskoj stranici) uz to da trebaju o tome pismeno obavijestiti uredništvo.
Objava članaka je besplatna. Sadržaj je dostupan uz licencu Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
