SLAV CULTURAL MEMORY, NOSTALGIA AND HUMOUR IN THE OEUVRE OF DANILA VASSILIEFF (1897-1958), RUSSIAN ÉMIGRÉ ARTIST IN AUSTRALIA
Povzetek
Danila Vassilieff (1897 –1958) was a Russian émigré artist who lived and worked in Australia. By far the largest and most significant part of his painterly and sculptural oeuvre Vassilieff executed on Australian soil, in the states of New South Wales and Victoria.
This article explores Vassilieff’s visual arts ideas and idiom created within the parameters of his Russian and Slav cultural memory and characterised by his émigré experience. It argues that Vassilieff’s art was fully formed only after the artist’s experiencing an existence of a permanent émigré in Australia and that both his ideas and his idiom flourished in opposition to the cultural traditions of his new environment.
Vassilieff’s relationship with his Russian and Slav cultural heritage was traced in the monograph Imaginary homelands, the art of Danila Vassilieff (Bojic 2007). This essay complements the extant research by examining Vassilieff’s relationship with his Australian environment as reflected in his work.
Vassilieff’s experience of a permanent émigré formed his visual arts idiom and provided for the large pool of themes and topics in his work. Much of his oeuvre bridged the varied cultural traditions of his Russian homeland and the hardship he experienced living in a barren Australian land. There were two reasons for this. One was the artist’s position of being an émigré; the other was that of being an artist. His initial alone-ness in a new Australian environment allowed for his one-ness and thus contributed to the uniqueness of his expression and his oeuvre, recognised as such later on by his Australian peers.
The chronic trauma of being a permanent émigré was a continual feature of Vassilieff’s life and of his work. His deep feelings of nostalgia were an essential quality of his existence in exile. The artist himself would attempt to counterbalance this with his all-pervasive energetic good will and his refined sense of humour and sweet irony on occasions leading into a sarcasm, evident in many of his works.
Prenosi
Literatura
Alexander, Sidney.1978. Marc Chagall: A Biography. New York: G.P. Putnam's Sons.
Astbury, Leigh. 1997. The dog in Australian art. In Art and Australia. Vol. 35, no. 2. Sydney: Art ad Australia
Bojic, Zoja. 2007. Imaginary homelands: the art of Danila Vassilieff. Belgrade: Foundation Andrejevic.
Carroll, Mark (ed.). 2011. The Ballets Russes in Australia and Beyond. Kent Town, SA: Wakefield Press.
Grohmann, Will. 1958. Wassily Kandinsky. Life and Work. New York: Harry N Abrams Inc.
Kamensky, Aleksandr, 2005. Marc Chagall, An Artist From Russia. Moscow: Trilistnik,
Moore, Felicity St John.2012. Vassilieff and his art. South Yarra, Victoria: Macmillan Art Publishing
Opaleva, Natalia. 2014. Anatoly Zverev. Moscow: AZ Museum.
Sutton, Elizabeth. 1982. Father of the Melbourne Expressionist School Danila Vassilieff 1898 – 1958, Quintessential artist and innovator, Watercolours 1940-1955, Mind in creative process, paintings in twenty-six series in chronologic order. Melbourne: Niagara Lane Galleries.
Copyright (c) 2020 Zoja Bojić
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
