ДЖОТТО В РУССКОЙ ПОЭЗИИ: НЕГАТИВ, ПРОЕКТ И КОНСТРУИРОВАНИЕ ОБЩЕСТВА
Povzetek
Восприятие наследия Джотто в русской литературе и культуре всегда было напрямую связано не только с концепцией Ренессанса и развития западной культуры, но с особым интересом к письму и к способности повествования, данного в новаторском стиле, создавать сообщества. Главной темой становился при этом переход от сообщества к обществу, иначе говоря, от общины к церковности, поэтому статус Джотто как гения всегда дополнялся размышлениями о других гениях, которые прямо или косвенно произвели этот переход. Несмотря на скудость упоминаний имени Джотто, поэзия не столько отражала существующую искусствоведческую репутацию художника, сколько предвосхищала или корректировала выводы искусствоведов. Внимательный анализ высказываний о Джотто в русской поэзии (В. Комаровский, С. Соловьев, А. Вознесенский) в сравнении с выводами русской философии и гуманитарной науки (П. Флоренский, П. Муратов, П. Бицилли, В. Лазарев) позволяет уточнить сюжеты стихотворений, связанных с живописными впечатлениями. Техника светотени Джотто, впервые начавшего передавать правдоподобную глубину с помощью иллюзорного распределения света, стала пониматься как техника прежде всего намека и отражения, негатива, в сравнении с которым позднейшая итальянская живопись выглядит ярким позитивом. Такое понимание не соответствовало действительному месту Джотто в истории искусства, но вполне позволяло соотнести Джотто с византийским и древнерусским искусством, использующим золотой фон, акцентировав в наследии итальянского художника не столько правдоподобие, сколько способность создавать собственный художественный проект, соотносимый с другими проектами.
Prenosi
Literatura
Аверинцев, С.С. (1997). Цветики милые братца Франциска»: Итальянский католицизм-русскими глазами. В Православная община. No. 38. 97-105.
Бицилли, П.М. (1996). Место Ренессанса в истории культуры. Санкт-Петербург: Мифрил.
Лазарев, В.Н. (1986) История византийской живописи. Москва: Искусство.
Леонова, Н.Е. (2010) Образ лилии в искусстве модерна и в поэзии И.Ф. Анненского. В Вестник Новгородского государственного университета им. Ярослава Мудрого. No 56. 40-43.
Марков, А.В. (2018). Прокрутка воображения назад. В Новое литературное обозрение. No 152. 281-286.
Муратов, П.П. (2000). Открытия древнего русского искусства. В Муратов, П.П. Ночные мысли. Москва: Прогресс. 47-67.
Назарова, О.А. (2018). «Полиптих-витрина» в итальянской живописи конца XIII– первой половины XIV века. В Искусствознание. No 1. 168-207. Парфёнова, Е.В. (2018). Влияние на художников Флоренции первой половины XIV в. современной им религиозной схоластической доктрины В Вестник Томского государственного университета. Культурология и искусствоведение. No 31. 179-186.
Флоренский, П.А. (2000). Обратная перспектива. В Флоренский, П.А. Собрание сочинений. В 4 т. Т. 3. Ч. 1. Москва: Мысль. 46-100. References
Averintsev, S.S. (1997). Tsvetiki milye brattsa Frantsiska»: Ital'ianskii katolitsizm- russkimi glazami [Cute flowers of Brother Francis: Italian Catholicism through Russian eyes]. In Pravoslavnaia obshchina [Orthodox community]. No. 38. 97- 105. (In Russian.)
Bitsilli, P.M. (1996). Mesto Renessansa v istorii kul'tury [Place of the Renaissance in the history of culture]. Saint-Petersburg: Mifril. (In Russian.)
Lazarev, V.N. (1986) Istoriia vizantiiskoi zhivopisi [The history of Byzantine painting]. Moscow: Iskusstvo. (In Russian.)
Leonova, N.E. (2010) Obraz lilii v iskusstve moderna i v poezii I.F. Annenskogo [The image of a lily in the art of modernity and in the poetry of I.F. Annensky]. In Vestnik Novgorodskogo gosudarstvennogo universiteta im. Iaroslava Mudrogo [Bulletin of Novgorod State University named after Yaroslav the Wise]. No. 56. 40-43. (In Russian.)
Markov, A.V. (2018). Prokrutka voobrazheniia nazad [Scrolling imagination back]. In Novoe literaturnoe obozrenie [New literary review]. No. 152. 281-286. (In Russian.)
Muratov, P.P. (2000). Otkrytiia drevnego russkogo iskusstva [Discoveries of ancient Russian art] In Muratov, P.P. Nochnye mysli [Night meditations]. Moscow: Progress. 47-67. (In Russian.)
Nazarova, O. A. (2018). «Poliptikh-vitrina» v ital'ianskoi zhivopisi kontsa XIII — pervoi poloviny XIV veka [“Polyptych-showcase” in Italian painting of the late 13 – the first half of the 14 century]. In Iskusstvoznanie [Art history]. No. 1. 168- 207. (In Russian.)
Parfenova, E.V. (2018). Vliianie na khudozhnikov Florentsii pervoi poloviny XIV v. sovremennoi im religioznoi skholasticheskoi doktriny [Influence on the artists of Florence in the first half of the fourteenth century of contemporary religious scholastic doctrine]. In Vestnik Tomskogo gosudarstvennogo universiteta. Kul'turologiia i iskusstvovedenie [Bulletin of Tomsk State University. Culturology and art history]. No. 31. 179-186. (In Russian.)
Florenskii, P.A. (2000). Obratnaia perspektiva [The Reverse Perspective]. In Florenskii, P.A. Sobranie sochinenii [Collected Works]. In 4 vols. Vol 3, part 1. Moscow: Mysl'. 46-100. (In Russian.)
Copyright (c) 2020 Jasmina Guseva; Alexander Markov
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
