ВИЗУАЛЬНОЕ СРАВНЕНИЕ В АНГЛОЯЗЫЧНОЙ ПОЛИТИЧЕСКОЙ РЕКЛАМЕ
Povzetek
В статье приведен обзор научных работ, посвященных изучению визуальных стилистических средств в политической и социальной рекламе. Исследователи рассматривают их как средства манипуляции, позволяющие вызывать заданные ассоциации и оценочные суждения. Основной целью работы является обоснование правомерности выделения такого визуального стилистического средства, как визуальное сравнение. Визуальное сравнение в текстах англоязычной политической рекламы рассматривается как идеологическое средство воздействия на глобального реципиента. Этот прием имеет характер сопоставления или противопоставления и эффективно используется в политической рекламе. В сопоставлении два образа используются с целью привлечь внимание адресата к определенным общественно-политическим проблемам, сформировать позитивный образ кандидата и его программы. Противопоставление включает два образа- антагониста и заставляет реципиента сделать выбор в пользу одного из них. Полученные результаты могут быть использованы для дальнейшего развития теории визуальной стилистики текста, а также при создании текстов политической интернет-рекламы.
Prenosi
Literatura
Большакова, Л.С. (2008). Метафора в англоязычном поликодовом тексте: на материале британских и американских музыкальных видеоклипов: Автореф. дис. …канд. филол. наук. Самара: Самарский гос. пед. университет.
Валгина, Н.С. (2003). Теория текста: Уч. пособие. Москва: Логос.
Зенкова, А.Ю. (2004). Визуальная метафора в социально-политическом дискурсе: методологический аспект. В Русакова, О.Ф. (Ред.). Многообразие политического дискурса. Екатеринбург: Ин-т философии и права УрО РАН. 39-54.
Каменева, В.А. (2017). Теоретические основы идеологических исследований. Краткий обзор. В Политическая лингвистика. № 3. 16-20.
Каменева, В.А., Горбачёва, О.Н. (2014). Визуальные стилистические средства в социальной интернет-рекламе, или Зарождение визуальной стилистики текста. В Политическая лингвистика. № 2. 124-127.
Каменева, В.А., Рабкина, Н.В. (2019). Визуальный код рекламы: скрытая суггестия. В Политическая лингвистика. № 4. 83-102.
Каменева, В.А., Рабкина, Н.В., Араева, Л.А, Горбачёва, О.Н. (2018). К вопросу о терминологическом аппарате визуальной стилистики текста: визуальные стилистические средства в социальной рекламе. В Политическая лингвистика. № 3. 96-104.
Сарна, А. (2005). Визуальная метафора в дискурсе идеологии. В Палiтычная сфера. № 4. 55-60.
Сорокин, Ю.А., Тарасов, Е.Ф. (1990). Креолизованные тексты и их коммуникативная функция. В Сорокин, Ю.А., Тарасов, Е.Ф. (Ред.). Оптимизация речевого воздействия. Москва: Наука. 180-186.
Феденева, Ю.Б. (1998). Моделирующая функция метафоры в агитационно-политических текстах 90-х гг. XX века: Дис. …канд. филол. наук. Екатеринбург: Уральский гос. пед. университет.
Averbukh, V.L. (2001). Towards the Conceptions of Visualization Language and Visualization Metaphor Proceedings. In IEEE Symposia on Human Centric Computing Languages and Environments (Sept. 5–7, 2001, Stresa, Italy). Stresa: IEEE Computer Society. 390-391.
Bolshakova, L.S. (2008). Metafora v angloiazychnom polikodovom tekste: na materiale britanskikh i amerikanskikh muzykal'nykh videoklipov [Metaphor in the English-language polycode text: on the material of British and American music video clips] (Doctoral dissertation abstract). Samara: Samara State Pedagogical University. (In Russian.)
Fedeneva, Yu.B. (1998). Modeliruiushchaia funktsiia metafory v agitatsionno-politicheskikh tekstakh 90-kh gg. XX veka [Modeling function of metaphor in agitation and political texts of the 90s in XX century] (Doctoral dissertation abstract). Yekaterinburg: Ural State Pedagogical University. (In Russian.)
Kameneva, V.A. (2017). Teoreticheskie osnovy ideologicheskikh issledovanii. Kratkii obzor [Theoretical foundations of ideological research. Short review]. In Politicheskaia lingvistika [Political Linguistics]. No. 3. 16-20. (In Russian.)
Kameneva, V.A., Gorbacheva, O. N. (2014). Vizual'nye stilisticheskie sredstva v sotsial'noi internet-reklame, ili Zarozhdenie vizual'noi stilistiki teksta [Visual stylistic means in social Internet advertising, or the emergence of visual stylistics of the text]. In Politicheskaia lingvistika [Political Linguistics]. No. 2. 124-127. (In Russian.)
Kameneva, V.A., Rabkina, N.V. (2019). Visual ad code: hidden suggestion [Vizual'nyi kod reklamy: skrytaia suggestiia]. In Politicheskaia lingvistika [Political Linguistics]. No. 4. 83-102. (In Russian.)
Kameneva, V.A., Rabkina, N.V., Araeva, L.A., Gorbacheva, O.N. (2018). K voprosu o terminologicheskom apparate vizual'noi stilistiki teksta: vizual'nye stilisticheskie sredstva v sotsial'noi reklame [On the question of the terminological apparatus of the visual stylistics of the text: visual stylistic means in social advertising]. In Politicheskaia lingvistika [Political Linguistics]. No. 3. 96-104. (In Russian.)
Sarna, A. (2005). Vizual'naia metafora v diskurse ideologii [A visual metaphor in the discourse of ideology]. In Palitychnaia sfera [The political sphere]. No. 4. 55-60. (In Russian.)
Sorokin, Yu.A., Tarasov, E.F. (1990). Kreolizovannye teksty i ikh kommunikativnaia funktsiia [“Creolized” texts and their communicative function]. In Sorokin, Yu.A., Tarasov, E.F. (Ed.). Optimizatsiia rechevogo vozdeistviia [Optimization of speech impact]. Moscow: Nauka. 180-186. (In Russian.)
Valginа, N.S. (2003). Teoriia teksta [Text theory]. Moscow: Logos. (In Russian.)
Zenkova, A. Yu. (2004). Vizual'naia metafora v sotsial'no-politicheskom diskurse: metodologicheskii aspect [Visual metaphor in socio-political discourse: methodological aspect]. In Rusakova, O.F. (Ed.). Mnogoobrazie politicheskogo diskursa [Diversity of political discourse]. Ekaterinburg: Institute of Philosophy and Law of the Ural Branch of the RAS. 39-54. (In Russian.)
Averbukh, V.L. (2001). Towards the Conceptions of Visualization Language and Visualization Metaphor Proceedings. In IEEE Symposia on Human Centric Computing Languages and Environments (Sept. 5–7, 2001, Stresa, Italy). Stresa: IEEE Computer Society. 390-391. (In English.)
Copyright (c) 2020 Elena Lastovka
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
