КОСМЕТОЛОГИНЯ И АДВОКАТЕССА: БУДУЩЕЕ ИЛИ РЕАЛЬНОСТЬ РУССКОГО ЯЗЫКА?
Povzetek
Статья посвящена феминитивам как языковому явлению, изучаемому гендерной лингвистикой. Наличие в современном русском языке большого числа новых феминативов свидетельствует об актуальности специфических наименований лиц женского пола, несмотря на тенденцию употребления в официальной речи слов мужского рода в качестве слов общего рода. Наиболее частотные феминитивы – наименования лиц женского пола по профессии или роду деятельности. Представлены результаты пилотного эксперимента, направленного на обнаружение использования феминитивов при обращении к женщинам определенных профессий. Все полученные данные можно разделить на несколько групп. В первую группу попали профессии с более частотным употреблением феминитивов, чем названий профессии в мужском роде; вторая группа – та, где часть феминитивов встречается в словарях с пометой «разговорное»; третья группа – феминитивы встречаются, но респонденты образовали их самостоятельно с помощью частотных словообразовательных моделей.
Prenosi
Literatura
Беркутова, В.В. (2019). Феминативы в русском языке: лингвистический аспект. В Филологический аспект. № 1 (45). 7-26.
Григоренко, О.В. (2008). Неологизмы-феминативы в русском языке конца ХХ – начала XXI вв. Воронеж: ВГПУ. 33-41.
Гузаерова, Р.Р., Косова, В.А. (2017). Специфика феминитивов в современном русском медиапространстве. В Вестник ТГГПУ. № 4 (50). 11-15.
Минеева, З.И. (2013). Корреляты мужского и женского рода в Национальном корпусе русского языка. В Знание. Понимание. Умение. № 4. 202-207.
Руденя, Ж.И., Середина, Т.Н. (2019). Новые иноязычные наименования женщин в современном русском языке и их варианты в аспекте изучения русского языка как иностранного. В Известия ВГПУ. № 4 (285). 214-217.
Хоткина, З.А. (2000). Гендерным исследованиям в России – десять лет. В Общественные науки и современность. № 4. 21-26.
Челак, Е.А. (2018). Феминитивы в дискурсе интернет-коммуникации. В Международный научно-исследовательский журнал. №12-2 (78). 197-200.
Berkutova, V.V. (2019). Feminativy v russkom jazyke: lingvisticheskii aspect [Feminatives in Russian: a linguistic aspect]. In Filologicheskii aspect [Philological aspect]. No. 1 (45). 7-26.
Grigorenko, O. V. (2008). Neologizmy-feminativy v russkom iazyke kontsa 20 – nachala 21 vv. [Neologisms-feminatives in the Russian language of the late XX – early XXI centuries]. Voronezh: Voronezh State Pedagogical University. 33-41.
Guzaerova, R.R., Kosova, V.A. (2017). Spetsifika feminitivov v sovremennom russkom mediaprostranstve [The specifics of feminitives in the modern Russian media space]. In Vestnik TGGPU [The Bulletin of TGSPU]. No. 4 (50). 11-15.
Mineeva, Z.I. (2013). Korreliaty muzhskogo i zhenskogo roda v Natsional'nom korpuse russkogo iazyka [Correlates of masculine and feminine gender in the Russian National Corpus]. In Znanie. Ponimanie. Umenie [Knowledge. Understanding. Skill]. No. 4. 202-207.
Rudenya, Zh.I., Seredina, T.N. (2019). Novye inoiazychnye naimenovaniia zhenshchin v sovremennom russkom iazyke i ikh varianty v aspekte izucheniia russkogo iazyka kak inostrannogo [New foreign names for women in modern Russian and their variants in the aspect of studying Russian as a foreign language]. In Izvestia VGPU [The news of VSPU]. No. 4 (285). 214-217.
Khotkina, Z.A. (2000). Gendernym issledovaniiam v Rossii – desiat' let [Gender research in Russia for ten years]. In Obshchestvennye nauki i sovremennost' [Social Sciences and Modernity]. No. 4. 21-26.
Chelak, E.A. (2018). Feminitivy v diskurse internet-kommunikatsii [Feminitives in the discourse of Internet communication]. In Mezhdunarodnyi nauchno-issledovatel'skii zhurnal [The International Research Journal]. No. 12-2 (78). 197-200.
Copyright (c) 2020 Daria Pavlova
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
