SAMOSTALNIŠKE IZPELJANKE V TERSKEM NAREČJU SLOVENŠČINE (GOVOR KRAJA TER/PRADIELIS)
Povzetek
Prispevek obravnava samostalniške izpeljanke v govoru kraja Ter/Pradielis terskega narečja slovenščine, in sicer s sinhrono-diahronega vidika in z vidika jezikovnega stika. Korpus obravnavanih leksemov obsega 989 tvorjenih in netvorjenih samostalnikov, pridobljenih med letoma 2013 in 2018. Samostalniške izpeljanke so obravnavane glede pripono, motivirajočo besedno vrsto in besedotvorni pomen. Upoštevane so predvsem sinhrono tvorjene besede, sinhrono netvorjene besede pa le v manjši meri. Besedotvorni pomeni in pripone, za katere lahko upravičeno sklepamo, da so nastali zaradi jezikovnega stika s stičnimi romanskimi idiomi, so analizirani tudi kontrastivno, zlasti glede na njihovo funkcijo v furlanščini.
Prenosi
Literatura
Bajec, Anton. (1950). Besedotvorje slovenskega jezika I: Izpeljava samostalnikov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Bon, Mija, Smole, Vera. (2019). Narečna sprememba nekaterih samostalnikov moškega in ženskega spola v množini. In Slavistična revija, 67/2. 243–252.
De Leidi, Giorgio. (1984). I suffissi nel friulano. Udine: Società filologica friulana.
Del Medico, Dino. (2006). Naše besiede. Vokabolareh po našin italiano/Vocabolarion italiano po našin. Lusevera/Bardo: Comunità montana Torre, Natisone e Collio, Comune di Lusevera Bardo.
Derksen, Rick. (2008). Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Lexicon. Leiden, Boston: Brill.
Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan. Available at https://arlef.it/struments/grant dizionari/ (accessed 25. 4. 2020).
Erat, Janez. (2006). Furlanska slovnica. Gramatiche furlane. Samozaložba. Available at http://sabotin.p-ng.si/~jezik/furlanscina/, (accessed 25. 4. 2020).
ESSJ = Bezlaj, France. (1976, 1982, 1995, 2005, 2007). Etimološki slovar slovenskega jezika I–V. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik, Mladinska knjiga.
Furlan, Metka. (2018). Slovanska razmerja tipa *samьcь: *samica – funkcija in nastanek besedotvornega vzorca. Slavistična revija, 66/2. 107–127.
Ježovnik, Janoš. (2018). Slovenskih jezik v Terskih dolinah. In: Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm. Slovenski slavistični kongres, Videm, 27.–29. september 2018. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 95–107.
Ježovnik, Janoš. (2019). Končnice rodilnika množine v terskem narečju. In: Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies, 12. 21–30.
Kumin Horvat, Mojca. (2018). Besedotvorni atlas slovenskih narečij. Kulturne rastline. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC.
Merkù, Pavle. (1996). Interazione linguistica nell'alta valle del Torre: isomorfia, eteromorfia e polimorfia. In Tarcint e Valadis de Tôr. Ellero, Gianfranco (Ed.). Udine: Società filologica friulana. 253–266.
Plet. = Maks Pleteršnik. Slovensko nemški slovar. Available at www.fran.si, (accessed 25. 4. 2020).
Seifart, Frank. (2015). Direct and Indirect Affix Borrowing. Language, 91/3. 511–532.
SES = Snoj, Marko. (2016). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC.
SLA 2 = Škofic, Jožica (Ed.), Šekli, Matej (Ed.). (2016). Slovenski lingvistični atlas 2. Kmetija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Sławski, Franciszek. (1974). Zarys słowotwórstva prasłowiańskiego. In: Słownik prasłowiański. Tom I. a–b. Sławski, Franciszek (Ed.). Wrocław, Warszawa, Kraków, Gdańsk: Zakład narodowy imienia Ossolińskich, Wydawnictwo Polskiej akademii nauk. 43–141.
Sławski, Franciszek. (1976). Zarys słowotwórstva prasłowiańskiego (ciãg dalszy). In: Słownik prasłowiański. Tom II. c–davьnota. Sławski, Franciszek (Ed.). Wrocław, Warszawa, Kraków, Gdańsk: Zakład narodowy imienia Ossolińskich, Wydawnictwo Polskiej akademii nauk. 13–60.
Šekli, Matej. (2011). Besedotvorje (pra)slovanščine v sinhroni in diahroni luči na primeru samostalniških izpeljank. In Slavistika v regijah – Maribor. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 217–222.
Šekli, Matej. (2012). Besedotvorni pomeni samostalniških izpeljank v praslovanščini. Filološke pripombe / Philological Studies, 10/1. 115–131.
Copyright (c) 2020 Janoš Ježovnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
