VLADIMIR STOJŠIN – THE GENESIS OF A CROSSOVER
Povzetek
The paper deals with the status of the children’s novels The Cinema in a Matchbox and The Champion Through the Window by Vladimir Stojšin (1935–1994) in relation to their affiliation with literature for all ages, i.e. crossover literature. Today, Stojšin is best known as a writer for children, although at the time when he published his first novel for young people, he had already published praised prose works of a very modern orientation. From the very beginning, his novels for children have been received as literature for all ages. As a writer for children, Stojšin remained largely attached to themes and motifs belonging to the narrative worlds of his previous works. Focusing on the example of the transformation of a character of a prostitute from a novel for adults into the character of platonic love interest of the hero-narrator from the novels for children, the text identifies the narrative devices by which this transformation was carried out. The conceptual apparatus of classical and postclassical narratology was used in the analysis.
Prenosi
Literatura
Брашанац, Чедомир. (1978). Владимир Стојшин: Биоскоп у кутији шибица. Књижевне новине, 569 30/4 [Brašanac, Čedomir (1978). Vladimir Stojšin: Cinema in a Matchbox. Literary Magazine, Vol. 569 30/4]. (In Serbian.)
Ђукић, Љиљана. (1988). Лет на шиваћој машини (интервју). Политика, 26692 85/21 [Đukić, Ljiljana. (1988). Flight on a Sewing Machine (Interview). Politics, Vol. 26692 85/21]. (In Serbian.)
Genette, Gérard. (1980). Narrative Discourse. Oxford: Basil Blackwell.
Лебедински, Славко. (1979). Чаробна кугла детињства. Борба, 18 58/12 [Lebedinski, Slavko (1979). A Magic Ball of Childhood. Borba, Vol. 18 58/12]. (In Serbian.)
Ljuštanović, Jovan. (1989). Ćira nosač piše pukovniku Markesu. Umjetnost i dijete 21/ 2–3 [Ćira the Porter Writes to Colonel Márquez. Art and Child 21/ 2–3]. 213-216. (In Serbian.)
Ljuštanović, Jovan. (1991). Pripovedač i fantastično. O postmodernom u prozi za decu Vladimira Stojšina i Dubravke Ugrešić. Detinjstvo 17/3–4 [Narrator and Phantastic. About the Postmodern in Prose for Children by Vladimir Stojšin and Dubravka Ugrešić. Childhood 17/3–4]. 25-32. (In Serbian.)
Margolin, Juri. (1997). Jedinke u narativnim svetovima: jedna ontološka perspektiva. Reč 30/88–100 [Individuals in Narrative Worlds: An Ontological Perspective. Word 30/88–100]. (In Serbian.)
Марјановић, Воја. (1978). Роман о детињству и људима. Књижевна реч, VII 111/15 [Marjanović, Voja. (1978). A Novel About Childhood and People. Literary Word, VII 111/15]. (In Serbian.)
Nikolajeva, Maria. (2003). The Rhetoric of Character in Children’s Literature. Lanhan, Maryland and Oxford: The Scarecrow Press, Inc. Lanham, Maryland.
Пешикан Љуштановић, Љиљана. (2012). Дечје предање и причање о животу као микроструктуре у Биоскопу у кутији шибица Владимира Стојшина. Госпођи Алисиној десној нози. Огледи о књижевности за децу. Нови Сад, Змајеве дечје игре [Pešikan Ljuštanović, Ljiljana (2012). Children’s story and storytelling about life as microstructures in The Cinema in a Matchbox by Vladimir Stojšin. To Alice’s Right Foot. Essays on Children’s Literature. Novi Sad: Zmajeve dečje igre]. 83-97. (In Serbian.)
Prins, Džerald. (2011). Naratološki rečnik [Dictionary of Narratology]. Beograd: Službeni glasnik. (In Serbian.)
RKT. (1985). Rečnik književnih termina [The Dictionary of Literary Terms]. Beograd: Nolit. (In Serbian.)
Ryan, Marie-Laure. (1991). Possible World, Artificial Intelligence, and Narrative Theory. Bloomington: Indiana University Press.
Станић, Стеван. (1978). Смех из Баната. НИН, 1450 28/42 [Stanić, Stevan (1978). Laughter from Banat. NIN, Vol. 1450 28/42]. (In Serbian.)
Станић, Стеван. (1988). Јунаци у свом једином животу (интервју). НИН, 1934 37/22–23 [Stanić, Stevan (1988). Heroes in Their Only Life (Interview). NIN, Vol. 1934 37/22-23]. НИН [NIN]. (In Serbian.)
Стојшин, Владимир. (1978а). Попају, ти си луд. НИН, 1433 28/35 [Stojšin, Vladimir. (1978a). Popeye, You are Crazy. NIN, Vol. 1433 28/35]. (In Serbian.)
Шоп, Иван. (1977). Роман о савременом Београду. Летопис Матице српске, 419 153/6 [Šop, Ivan (1977). A Novel About Contemporary Belgrade. Matica Srpska Chronicle, Vol. 419 153/6]. 851-853. (In Serbian.)
Шоп, Иван. (1988). Реторика детињства. Књижевна реч, 318 17/20 [Šop, Ivan (1988). The Retoric of Childhood. Literary Word, Vol. 318 17/20]. (In Serbian.)
Вукићевић, Драгана Б. (2015). Скривени наративи. Зборник Матице српске за књижевност и језик 63/2 [Vukićević, Dragana B. (2015). Hidden Narratives. Matica Srpska Journal of Literature and Language 63/2]. 505-519. (In Serbian.)
Copyright (c) 2021 Mirjana S. Karanović
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.