GENERATIVNA METRIKA IN SLOVENSKI VERZ
Povzetek
Prispevek obravnava glavne generativnometrične teorije in vprašanje njihove uporabnosti za analizo slovenskega verza. Poskus generativnometrične analize slovenskega verza gradivsko temelji na Prešernovem in Kettejevem jambskem enajstercu, prispevek pa predstavlja tudi ugotovitve za potrebe diplomske naloge z istim naslovom izvedenih statističnih verznih analiz, ki dopolnjujejo že obstoječa dognanja o slovenskem jambskem enajstercu. Posebna pozornost je namenjena problematiki ambivalentnih enozložnic in tri- ter večzložnic, ki se raztezajo čez vsaj dva ikta. Primerjava hipotetičnih realizacij z gradivsko podprtimi je pokazala, da je edini primer redke realizacije uresničitev krepke pozicije z naglašenim zlogom neinicialno naglašene večzložnice, ki ji sledi naglašeni zlog druge samo inicalno naglašene večzložnice, kar se je v gradivu potrdilo le na enem primeru.
Prenosi
Literatura
Beaver, Joseph C. (1974). Generative Metrics. In Preminger, Alex; et al. (eds.). Princeton Encyclopedia of Poetry and Poetics (Enlarged ed.). Princeton, NJ: Princeton University Press. 931–933.
Chomsky, Noam. (1972). Language and Mind. New York: Harcourt Brace Jovanovich.
Červenka, Miroslav. (1988). Večerna šola stihoslovja [Evening School of Versiology]. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (In Slovenian.)
Glossary of Linguistic Terms. URL: https://glossary.sil.org (Accessed: 10. 10. 2022). (In English).
Hanson, Kristin. (2011). Generative Metrics: The State of the Art. Current Trends in Metrical Analysis. Ed. Christoph Küper. Littera 2. Frankfurt am Main [etc.]: Peter Lang. 45–63.
Halle, Moriss in Keyser, Samuel J. (1972). English III: The Iambic Pentameter. Versification: Major Language Types. Ed. W. K. Wimsatt. New York: New York University Press. 217–237.
Halle, Moriss in Keyser, Samuel J. (1966). Chaucer and the Study od Prosody. College English 28. 187–219.
Hayes, Bruce. (1988). Metrics and phonological theory. In F. Newmeyer (Ed.). Linguistics: The Cambridge Survey. Cambridge: Cambridge University Press. 220–249.
Jakobson, Roman. (2010). Poetry of Grammar and Grammar of Poetry. Berlin, Boston: De Gruyter Mouton.
Kette, Dragotin. (1907). Poezije: Ljudska izdaja [Poetry: People's Edition]. Ljubljana: L. Schwentner. (In Slovenian.)
Kiparsky, Paul. (1975). Stress, Syntax, and Meter. Language 51/3. 576–616.
Kiparsky, Paul. (1977). The Rhythmic Structure of English Verse. Linguistic Inquiry 8/2. 189–274.
Kiparsky, Paul. (1988). On Theory and Interpretation. In Derek Attridge and Nigel Fabb (Eds.). Linguistics and Literary Theory. Madrid: Visor. 193–206.
Kojen, Leon. (1996). Studije o srpskom stihu [Studies on Serbian verse]. Sremski Karlovci; Novi Sad: Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića. (In Serbian.)
Magnuson, Karl in Ryder, Frank G. (1970). The Study of English Prosody: An Alternative Proposal. College English 31/8. 789–820.
Magnuson, Karl in Ryder, Frank G. (1971). Second Thoughts on English Prosody. College English 33/2. 198–216.
Kočnik, Neža. (2022). Generativna metrika in slovenski verz [Generative metrics and Slovenian verse]. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofoska fakulteta Univerze v Ljubljani. (In Slovenian.)
Prešeren, France. (1847). Poezije Doktorja Franceta Prešerna [The Poetry of Doctor France Prešeren]. Ljubljana: Jožef Blaznik. URL: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVOKMGOI (Accessed: 10. 10. 2022). (In Slovenian.)
Copyright (c) 2022 Neža Kočnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
