RAZNOLIKOST UPORABE IMENA BOJA U OPISIMA UČENIKA MLAĐE ŠKOLSKE DOBI
Povzetek
U procesu usvajanja jezika u jezičnoj fazi, koja započinje kada dijete navrši prvu godinu, pa sve do treće godine, kada dijete ovlada temeljima materinskoga jezika, imenice i glagoli temeljne su vrste riječi koje djeca koriste u procesu komunikacije. Usvajanje jezika ovisit će o mnogim čimbenicima: spolu djeteta, broju djece u obitelji, okolini kojoj je dijete izloženo, medijima koje dijete konzumira, načinu obraćanja starijih ukućana, uključenosti u dječji vrtić, obrazovanju roditelja te organskom idiomu kojemu je dijete izloženo. U toj ranoj dobi dijete imenuje sve što ga okružuje te na taj način upoznaje svijet oko sebe. Boje su sastavni dio njegova svijeta te vrlo brzo nakon što imenuje određenu stvar ili osobu započinje usvajati imena osnovnih boja. Jednako tako, ukoliko dijete uči strani jezik, jedan od privih poticaja usmjeren je ovladavanju imena boja pa su tako i mnogi crtani filmovi namijenjeni djeci jasličke dobi sadržajno povezani s bojama. S vremenom dijete proširuje svoj vokabular usvajajući nove riječi, slušajući priče te osobito bajke koje obiluju raznolikim pridjevima i uporabom boja u denotativnom, ali i konotativnom značenju. Zanimljivo je da djeca boje često rabe u opisu osobe, vanjskoga i unutrašnjega prostora, kako u usmenom, tako i u pisanome obliku. Iako svoje znanje o bojama s godinama proširuju, vrlo često u aktivnom leksiku ostaju prisutne tek temeljne boje: plava, crvena, žuta, smeđa, crna, bijela i zelena. Upravo zato cilj je ovoga istraživanja ispitati koliko djeca rane školske dobi (7. - 10. godine) u svom pisanom radu koriste boje u opisu osobe, unutarnjeg i vanjskog prostora. Istraživanje će biti eksperimentalno tako što će se učenicima održati jedan sat Hrvatskoga (materinskoga) jezika koji će aktivirati lekseme vezane uz boje uz pomoć tekstova o bojama i jezičnim igrama. Potom će učenici pisati sastavke kojima će se provjeriti aktivna uporaba „boja“ u pisanome izrazu. Istraživanjem je potvrđeno da će učenici u svojim radovima upotrijebiti do pet osnovnih boja te vrlo malen broj različitih pridjeva, što upućuje na sve siromašniji rječnik djece mlađe školske dobi unatoč brojnim poticajima kojima su djeca današnjice izložena.
Prenosi
Literatura
Aladrović Slovaček, Katarina (2019): Od usvajanja do učenja hrvatskoga jezika [From adoption to learning Croatian]. Zagreb: Alfa.
Aladrović Slovaček, Katarina (2018): Kreativne jezične igre [creative language games]. Zagreb: Alfa.
Aladrović Slovaček, Katarina/Agić, Željko (2019): „Umni leksikon djece mlađe školske dobi [Mental lexicon of children of younger school age].“ In: Matešić, M. i Vlastelić, A. (ed.) Um i jezik [Mind and language]. Rijeka, HDPL i Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci, 187-200.
Aladrović Slovaček, Katarina/Vukić, Ljerka (2016): „Što nam o funkcionalnoj pismenosti govore rezultati državne mature?“ [Functional literacy and the results in high school final exam in Croatian and English language]. In: Udier, Sandra Lucija i Cergol i Kovačević, Kristina, Metodologija i primjena lingvističkih istraživanja [Applied linguistic research and methodology]. Zagreb, Srednja Europa i HDPL, 267-280.
Baričević, Valentina (2008): Jezična raščlamba Ivanova evanđelja [Linguistic analysis of John's Gospel]. Diplomski rad. Zagreb: Filozofski fakultet u Zagrebu.
Barić, Eugenija et al. (1997): Hrvatska gramatika [The Croatian grammar]. Zagreb: Školska knjiga.
Cvikić, Lidija/Aladrović Slovaček, Katarina (2016): “ŠTO JE OPISNO U OPISIMA? (Uporaba pridjeva u opisivačkim tekstovima govornika hrvatskoga jezika mlađe školske dobi).” [What is Descriptive in Descriptions? (Usage of adjectives in descriptive texts written by Croatian native speakers at early school age)]. In Badurina, Lada (ed.), 10. Riječki filološki dani [Rijeka Philology Days]. Rijeka, Filozofski fakultet Rijeka: 449-464.
Cvikić, Lidija/Jelaska, Zrinka (2008): Procjenjivanje i vrjednovanje u hrvatskom jeziku [Assessment and Evaluation in Croatian Language]. Lahor, 1 (5), 115-125.
Čudina-Obradović, Mira (2000): Kad kraljevna piše kraljeviću [When the princess writes to the prince]. Zagreb: Udruga Korak po korak.
Miljević-Riđički, Renata et al. (2000): Učitelji za učitelje [Teachers for teachers]. Zagreb: IEP i UNICEF.
Nikčević-Milković, Anela (2017): “Utjecaj obrazovne razlike spola na kvalitetu pisanog izražavanja učenika.” [The impact of educational levels and gender on the quality of written expression]. Život i škola: časopis za teoriju i praksu odgoja i obrazovanja. 5/2: 55-66.
Pavličević-Franić, Dunja/Aladrović Slovaček, Katarina (2017): Mastering Croatian Standard Language in a Plurilingual School Environment. Croatian Journal of Education, 19 (Sp. Ed. 2), 61-74.
Pavličević-Franić, Dunja/Aladrović Slovaček, Katarina. (2011): Utjecaj načina poučavanja na motivaciju i stav učenika prema hrvatskom jeziku kao nastavnom predmetu [Influence of teaching methods on pupil motivation and attitude towards Croatian as a school subject]. Napredak, 152 (2), 171-188.
Pavličević-Franić, Dunja (2011): Jezikopisnice [Language books]. Zagreb: Alfa.
Pavličević-Franić, Dunja (2005): Komunikacijom do gramatike [Communication to grammar]. Zagreb: Alfa.
Radić i sur. (2010): Udžbenik kao poticaj ili prepreka leksičkom razvoju [A textbook as facilitating or hindering factor of lexical development]. Lahor, 1 (9), 43-59.
Težak, Stjepko/Babić, Stjepan (2009): Gramatika hrvatskoga jezika [The grammar of the Croatian language]. Zagreb: Školska knjiga.
Visinko, Karol (2010): Jezično izražavanje u nastavi hrvatskoga jezika: Pisanje [Language expression in Croatian language classes: Writing]. Zagreb: Školska knjiga.
Copyright (c) 2023 Katarina Aladrović Slovaček, Marija Vresk
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
