PICIGIN: JEZIK U IGRI, IGRA U JEZIKU
Povzetek
U radu su predstavljeni rezultati terenskoga istraživanja unutargrupnih komunikacijskih i jezičnih praksi pripadnika jedne od najprepoznatljivijih splitskih supkultura – igrača picigina. Temeljno istraživačko pitanje jest je li se u okviru splitskoga urbanolekta u uvjetima dugotrajnoga intenzivnog kontakta u dominantno muškom krugu stvorio specifičan unutargrupni kod – u vidu posebnoga sociolekta ili tek komunikacijskoga stila, odnosno kakvu ulogu u formiranju identiteta istraživane skupine ima jezik. Građa prikupljena anketiranjem i intervjuiranjem pripadnika ove zajednice analizira se s užega jezikoslovnog aspekta, ali i interpretira u širem (socio)lingvističkom kontekstu. Prikupljena jezična sredstva šire unutargrupne uporabne vrijednosti, pretežno leksičke i frazemske jedinice, uključujući i onime, značenjski se kategoriziraju, izdvajaju se najučestaliji tvorbeni modeli i pripadajući metaforički koncepti. U radu se usto raspravlja i o stavovima priciginaša o splitskim varijetetima, kao i o nekim rodnim aspektima njihove unutargrupne komunikacije te o ulozi humora u oblikovanju i iskazivanju identiteta ove zajednice.
Prenosi
Literatura
Attardo, Salvatore. (2017). Humor in Language In Oxford Research Encyclopedia of Linguistics. Available at: https://oxfordre.com/linguistics/view/10.1093/acrefore/9780199384655.001.0001/acrefore-9780199384655-e-342. (accessed July 8, 2023) (In English)
Borčić, Goran. (2007). O Bačvicama do kraja 19. stoljeća [Bačvice untill the End of the 19th Century] In Matošić, Zdenko (Ed.) Bačvice – raj na zemlji [Bačvice – Heaven on Earth]. Split: Ekološko društvo Picigin Bačvice. 16–28. (In Croatian)
Brown, Penelope; Levinson, Stephen C. (1978). Universals in Language Usage: Politeness Phenomena. In Goody, Esther (Ed.) Questions and Politeness: Strategies in Social Interaction. Cambridge: Cambridge University Press. 56–311.
Brown, Penelope; Levinson, Stephen C. (1987). Politeness: Some Universals in Language Usage. Cambridge: Cambridge University Press. (In English)
Brown, Roger; Gilman, Albert. (1960). The Pronouns of Power and Solidarity In Sebeok, Thomas Albert (Ed.) Style in Language. Cambridge: MIT Press. 253–276. (In English)
Bucholtz, Mary; Hall, Kira. (2010). Locating Identity in Language In Llamas, Carmen; Watt, Dominic (Eds.) Language and Identities. Edinburgh: Edinburgh University Press. 18–28. (In English)
Burr, Vivien. (2015). Social Constructionism In Wright, James (Ed.) International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences. 2nd. ed. Oxford: Elsevier. 222–227. (In English)
Coulmas, Florian. (2018). Urbanisation and Linguistic Multitude In Heinrich, Patrick; Smakman, Dick (Eds.). Urban Sociolinguistics: The City as a Linguistic Process and Experience. Oxon, New York: Routledge. 12–24. (In English)
Dragojevic, Marko. (2017) Language Attitudes In Oxford Research Encyclopedia of Communication. Available at: https://oxfordre.com/communication/view/10.1093/acrefore/9780190228613.001.0001/acrefore-9780190228613-e-437. (accessed July 17, 2023) (In English)
Eckert, Penelope; McConnell-Ginet, Sally. (2003). Language and Gender. Cambridge: Cambridge University Press. (In English)
Galović, Filip; Jutronić, Dunja. (2021). Phonological and Morphological Characteristics of the Speech of Older Generation in Split. Kroatologija [Croatology], 12, 1. 29–66. (In English)
Hay, Jennifer. (2000). Functions of Humor in the Conversations of Men and Women. Journal of Pragmatics, 32, 6. 709–742. (In English)
Helleland, Botolv. (2012). Place Names and Identities. In Helleland, Botolv; Ore, Christian-Emil; Wikstrøm, Solveig (Eds.) Names and Identities, Oslo Studies in Language 4(2). 95–116. (In English)
Johnstone, Barbara. (2010). Locating Language in Identity In Llamas, Carmen; Watt, Dominic (Eds.) Language and Identities. Edinburgh: Edinburgh University Press. 29–36. (In English)
Joseph, John E. (2010). Identity. In Llamas, Carmen; Watt, Dominic (Eds.) Language and Identities. Edinburgh: Edinburgh University Press. 9–17. (In English)
Jutronić, Dunja. (2010). Splitski govor – od vapora do trajekta [Language Variety of City of Split – from „Vapor“ to „Trajekt“]. Split: Naklada Bošković. (In Croatian)
Kapović, Mate. (2004). Jezični utjecaj velikih gradova [Linguistic Influence of Big Cities]. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje [Discussions of the Institute for the Croatian Language and Linguistics], 30. 97–105. (In Croatian)
Kodrić, Ana; Marasović-Alujević, Marina. (2008). Toponimi romanskoga porijekla na splitskom poluotoku [Toponyms of Roman Origin on the Split Peninsula]. Školski vjesnik. Časopis za pedagoška i školska pitanja [School Newspaper. Journal for the Pedagogical and School Issues], 57 (2008), 1–2. 91–126. (In Croatian)
Kudrjavcev, Anatolij. (2007). Akrobati plićaka [Shallow Acrobats] In Matošić, Zdenko (Ed.) Bačvice – raj na zemlji [Bačvice – Heaven on Earth]. Split: Ekološko društvo Picigin Bačvice. 149–154. (In Croatian)
Kuiper, Koenraad. (1998). Sporting Formulae in New Zealand English: Two Models of Male Solidarity. In Coates, Jennifer (Ed.) Language and Gender: A Reader. Oxford: Blackwell. 285–293. (In English)
Le Page, R. B.; Tabouret-Keller, Andrée. (1985). Acts of Identity: Creole-based Approaches to Language and Ethnicity. Cambridge: Cambridge University Press. (In English)
Mardešić Komac, Jadranka. (2017). Splitski govor – nacionalno kulturno dobro [Language Variety of City of Split – National Cultural Asset]. Čakavska rič: Polugodišnjak za proučavanje čakavske riječi [Čakavska rič: A Half-year Journal for the Study of the Chakavian Word], Vol. XLV, No. 1–2: 231–240. (In Croatian)
Marović, Duško; Rađa, Mihovil. (2006). Povijest športa u Splitu. Knjiga druga. 1918.–1941. [History of Sports in Split. Book Two. 1918–1941]. Split: Splitski savez športova, Komisija za povijest športa. (In Croatian)
Matošić, Zdenko (Ed.). (2007). Bačvice – raj na zemlji [Bačvice – Heaven on Earth]. Split: Ekološko društvo Picigin Bačvice. (In Croatian)
Picigin – nematerijalno kulturno dobro. [Picigin – National Cultural Asset] Available at: http://www.picigin-bacvice.com/files/picigin/picigin-vijesti-nematerijalno_kulturno_dobro_rjesenje.html (accessed January 27, 2023) (In Croatian)
Premuž Đipalo, Vedrana. (2015). „Ne vridi mi dan ako ne dođem na Bačvice“: O piciginašima s Bačvica i stvaranju mjesta [„My Day Doesn't Make Sense if I Don't Go to Bačvice“: About the Players of Picigin and the Establishment of the Place]. Ethnologica Dalmatica, 22. 317–341. (In Croatian)
Preston, Dennis R. (2002). Language with an Attitude In Chambers, J. K.; Trudgill, Peter; Schilling-Estes, Natalie (Eds.) The Handbook of Language Variation and Change. Oxford: Blackwell. 40–66. (In Croatian)
Senjanović, Ćićo. (2007). Picigin u 5 kartica [Picigin in 5 Cards] In Matošić, Zdenko (Ed.) Bačvice – raj na zemlji [Bačvice – Heaven on Earth]. Split: Ekološko društvo Picigin Bačvice. 155–157. (In Croatian)
Šimunović, Petar. (2008). Ranosrednjovjekovna toponimija splitskog poluotoka [Early Medieval Toponymy of the Split Peninsula]. Archaeologia Adriatica, 2 (2008). 587–599. (In Croatian)
Šegvić Andreško, Edo. (2003). Spli'ska rič. 1. CD izdanje [Dictionary of the Vernacular of City of Split. 1st CD edition]. Split. Available at: https://www.bartul.hr/epublication/rjecnik/files/assets/basic-html/page1.html (accessed February 7, 2023) (In Croatian)
Tabouret-Keller, Andrée. (1997). Language and Identity. In Coulmas, Florian (Ed.) The Handbook of Sociolinguistics. Oxford: Blackwell. 315–326. (In English)
Tuan, Yi-Fu. (1979). Space and Place: The Perspective of Experience. Minneapolis: University of Minnesota Press.
Wodak, Ruth; Benke, Gertraud. (1997). Gender as a Sociolinguistic Variable: New Perspectives on Variation Studies. In Coulmas, Florian (Ed.) The Handbook of Sociolinguistics. Oxford: Blackwell. 127–150. (In English)
Županović Filipin, Nada; Kljaković-Gašpić, Ivana. (2014). Conflitto linguistico tra le varietà standard e non standard sull'esempio della città di Spalato [Language Conflict between Standard and Non-standard Varieties on the Example of the City of Split] In Peša Matracki, Ivica; Ljubičić, Maslina; Županović Filipin, Nada; Kovačić, Vinko (Eds.) Zbornik Međunarodnoga znanstvenog skupa u spomen na prof. dr. Žarka Muljačića (1922.–2009.) [Proceedings of the International Scientific Conference in Memory of Professor Dr. Žarko Muljačić (1922–2009)]. Zagreb: FF-press. 385–395. (In Italian)
Copyright (c) 2023 Ivana Čagalj
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.