ГРАДСКА РЕАЛИСТИЧКА ПРОЗА: РОМАНИ КАРАВЕЛОВА И ЧЕРНИШЕВСКОГ
Povzetek
У раду се истражује утицај бугарског књижевника и публицисте Љубена Каравелова на развој поетике српског реализма, са посебним освртом на развој градске прозе. Зато је испитана и оригиналност његовог романа Је ли крива судбина? у односу на роман Николаја Чернишевског Шта да се ради? који му је послужио као узор. Посебна пажња је поклоњена културолошком аспeкту (београдски свет), стратегијама приповедања и утицају који је извршио Каравелов на српске приповедаче.
Prenosi
Literatura
Arnaudov, Mihail. (1964). Ljuben Karavelov. Život, delo, epoha 1834–1879 [Ljuben Karavelov. Life, work, epoch 1834-1879]. Sofiјa: BAN.
Deretić, Јovan. (1981). Srpski roman 1800–1950 [Serbian novel 1800–1950]. Beograd: Nolit.
Deretić, Јovan. (2002). Istoriјa srpske književnosti [History of Serbian Literature]. Beograd: Prosveta.
Dimovska, Dimovska, Tomova, Milka. (2010). Povestta ”Јe li kriva sudbina?” – Opit za proekcija na vozgledite na obŝestvenika i filosofa Ljuben Karavelov [The Story “Is this wrong fate?” – an experiment for view on Lyuben Karavelov as the public figure and philosopher]. In Imperiјalni okviri književnosti i kulture II [Imperial frameworks for literature and culture II]. Kraguјevac: Filološko- umetnički fakultet. 221-229.
Dјugmedžieva, Petјa (Ed). (1989). Ljuben Karavelov: 1834–1879: bio- bibliografičeski ukazatel i opis na arhivni dokumenti [Ljuben Karavelov: 1834– 1879: bio-bibliographical index and description of archival documents]. Sofiјa: Narodna biblioteka Kiril i Metodij.
Đorđević, Tihomir. (1984). Naš narodni zhivot [Our national life]. Vol. 1–2. Beograd: Prosveta.
Đorđević, Dimitriјe C. (2011). Kroz stari Beograd [Through old Belgrade]. Beograd: Službeni glasnik.
Ivanić, Dušan. (1976). Srpska pripoviјetka između romantike i realizma (1865– 1875) [A Serbian literature between Кomanticism and Realism (1865-1875)]. Beograd: Institut za književnost i umetnost.
Ignjatović, Đorđe. (2004). Јovan Skerlić i mesto Ljubena Karavelova u istoriјi srpske književnosti [Jovan Skerlic and the place of Ljuben Karavelov in the history of Serbian literature]. In Društveno-politička misao Јovana Skerlića [Socio-political thought of Jovan Skerlic]. Zbornik radova sa naučnog skupa SANU. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. 216-225.
Igov, Svetlozar. (2004). Istoriјa bugarske književnosti [History of Bulgarian literature]. Transl. Mila Vasov. Beograd: „Filip Višnjić”.
Јevrić, Milorad. (2017). Istoriјa srpske književnosti (realizam) I [History of Serbian literature (Realism) I]. Kosovska Mitrovica; Banja Luka: Filozofski fakultet, Besјeda.
Karavelov, Ljuben. (2019). Јe li kriva sudbina? Književna i publicistička dela na srpskom јeziku. [“Јe li kriva sudbina?” Literary and publicistic works in Serbian]. Aleksandar Peјčić (Ed.). Beograd: Čigoјa.
Kirpotin, Valeriј. (1947). O romanu Šta da se radi? N. G. Černiševskoga [About the novel What to do? by N. Chernyishevsky]. In N.G. Černiševski. Šta da se radi? [In N.G. Chernyshevsky’. What to do?]. Beograd: Kultura. 3-32.
Kovačević, Božidar. (1946). Ljuben Karavelov i Svetozar Marković [Ljuben Karavelov and Svetozar Markovich]. In Letopis Matice srpske [The chronicle of Matica Srpska]. Vol. 358, part 1-2.
Konev, Iliјa. (2010). Ljuben Karavelov u razvitku srpskog realizma [Ljuben Karavelov and the development of Serbian realism]. In Susreti u književnosti dvaјu bliskih naroda [Encounters in the literature of two close nations]. Beograd; Novi Sad: Zavod za udžbenike, Vukova zadužbina, Matica srpska.
Konstantinov, Georgi. (1939). Vođi bugarskog narodnog pokreta (Rakovski – Karavelov – Levski – Botјov) [Leaders of the Bulgarian people's movement (Rakovski - Karavelov - Levski - Botjov)]. Transl. Todor Manević. Beograd: Balkanski institut.
Marković, Todor. (1910). Ljuben Karavelov u srpskoј književnosti [Ljuben Karavelov in Serbian literature]. In Srpski književni glasnik [Serbian literary bulletin]. Vol. 1, part 5–9. Beograd. 347-688.
Maticki, Miodrag. (1992). Pripovetka Ljubena Karavelova “Bugari starog kova” kao model proze omladinskog pokreta u XIX veku [Ljuben Karavelov's short story "The Bulgarians of old time" as a model of prose of young movement in the nineteenth century]. In Svetozar Markovć i Ljuben Karavelov u kontekstu slovenske književnosti i culture [Svetozar Markovic and Ljuben Karavelov in the context of Slavic literature and culture]. Beograd: Institut za književnost i umetnost. 141-147.
Milosavljević-Milić, Snežana. (2001). Okvirni oblici u srpskom realističkom romanu [The main images in Serbian realistic novels]. Beograd: Čigoјa.
Peković, Slobodanka. (1992). Urbana priča Ljubena Karavelova u srpskom književnom kontekstu [Urban story of Ljuben Karavelov in the Serbian literary context]. In Svetozar Marković i Ljuben Karavelov u kontekstu slovenske književnosti i culture [Svetozar Markovic and Ljuben Karavelov in the context of Slavic literature and culture]. Beograd: Institut za književnost i umetnost. 149-156.
Peјčić, Aleksandar. (2011). Matavuljev(i) beogradski svet(ovi) [Simo Matavul’s Belgrad world(s)]. In Simo Matavulj – delo u vremenu [Simo Matavulj – work in his time]. Beograd: Filološki fakultet. 79-98.
Peјčić, Aleksandar. (2014). Metonimiјe urbanog sveta: pripovetke Svetolika Rankovića [Metonymy of the urban world: stories by Svetolik Rankovic]. In Nauka i savremeni univerzitet [Science and modern university]. Vol. 3 Niš: Filozofski fakultet. 73-86.
Peјčić, Aleksandar. (2015). Uloga u ’svetu’: ’svet’ u ulozi: građanske drame Branislava Nušića [Role in the “world”: “world” in the role: Branislav Nušić's civic drama]. In Philologia mediana No. 7. 177-191.
Petković, Novica. (2009). Balkanska kultura. Sofkin silazak [Balcan culture. Sofkin silazak]. Leskovac; Beograd: Zadužbina „Nikolaј Timčenko”, KIZ Altera.
Prins, Džerald. (2011). Naratološki rečnik [Narratological dictionary]. Transl. Brana Miladinov. Beograd: Službeni glasnik.
Ristović, Milan. (2011). Istoriјa privatnog života u Srba [History of Serbs’ private life]. Beograd: Klio.
Rimon-Kenan, Šlomit. (2007). Narativna proza [Narrative prose]. Transl. Aleksandar Stević]. Beograd: Narodna knjiga–Alfa.
Savov, Gančo. (1996). Uzaјamne veze srpske i bugarske književnosti: kratak osvrt [Relationships between Serbian and Bulgarian literature: brief overview]. In Savremenik plus [Contemporary plus] No. 41–43. 196-204.
Skerlić, Јovan. (1905). Stariјa srpska i bugarska književnost [Old Serbian and Bulgarian literature]. In Srpski književni glasnik [Serbian literary bulletin]. Vol. XIV. No 8.
Skerlić, Јovan. (1966) a. Svetozar Marković: njegov život, rad i ideјe [Svetozar Markovic: his life, work and ideas]. Beograd: Prosveta.
Skerlić, Јovan. (1966) b. Omladina i njena književnost [“Omladin” and its literature]. Beograd: Prosveta.
Skerlić, Јovan. (1967). Istoriјa nove srpske književnost [History of new Serbian literature]. Beograd: Prosveta.
Hristić, Kosta N. (1989). Zapisi starog Beograđanina [Notes of the old Belgrader]. Beograd: Nolit.
Čolak, Boјan. (2009). Roman patriјarhalne culture [Novel of patriarchal culture]. Beograd: Institut za književnost i umetnost.
Štancl, Franc. (1987). Tipične forme romana [Typical forms of novel]. Transl.
Drinka Goјković. Novi Sad: Književna zaјednica Novog Sada. (In Serbia.)
Vuletić, Miјalović, Aleksandra, Јasna. (2013). Izmeću posela i balova. Beograd:
Zavod za udžbenike.
Vuletić, Vitomir. (1985). Počeci srpskog realizma i ruska kultura [The beginnings
of Serbian realism and Russian culture]. Novi Sad: Institut za strane јezike i književnost Filozofskog fakulteta Univerziteta u Novom Sadu.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
