ПРИКАЗ НА НЕКОЛКУ СЛОЖЕНИ ЛИЧНИ ИМИЊА
Povzetek
Во статијата авторот ги анализира композитните лични имиња: *Беробран, Брегост, Велимаж, Верислав, Годолес, Драгоезд, Желовар, Људовид, Новосил, Почест, Првослав и Претимир, кои се засведочени во онимијата на македонскиот јазичен ареал. Анализираните антропоними му припаѓаат на најстариот антропонимиски фонд на словенските јазици и нивното презентирање има особен придонес за реализација на реконструкцијата на прасловенската антропонимја.
Prenosi
Literatura
Видоески, Божидар. 1986. Акцентските системи во македонските дијалекти
во Грција (Егејска Македонија) и Јужна Албанија. Македонски јазик, год.
XXXVI – XXXVII. Скопје. С. 19 – 45.
Грковић, Милица. 1977. Речник личних имена код Срба. Београд.
1983. Имена у Дечанским хрисовуљама. Нови Сад.
Десподова, Вангелија. 1999. Старословенско-македонски речник (со грчки
паралели). Прилеп – Скопје.
Заимов, Йордан. 1973. БÍлгарски географски имена с -јÝ. СофиÔ.
1975. Двучлени лични имена в бÍлгарската топонимиÔ. Onomastica, r.
XX, z. 1 – 2. Wrocław -– Warszawa – Kraków – Gdańsk. С. 169 –230.
1988. БÍлгарски именник. СофиÔ.
Јачева-Улчар, Елка. 2008. За некои исчезнати ојконим од Тиквешкиот Регион.
Македонски јазик минато, сегашност, иднина. Скопје. С. 315 – 320.
Конески, Блаже. 1965. Историја на македонскиот јазик. Скопје.
1991. Македонски места и имиња. Скопје.
Пешикан, Митар. 1984. Зетско-хумско-рашка имена на почетку турског
периода. Ономатолошки прилози, V. Београд. С. 1 – 182. 1986. Стара имена из Доњег Подримља. Ономатолошки прилози, VII.
Београд.
Пјанка, Влоѓимјеж. 1970. Топономастиката на Охридско-преспанскиот базен.
Скопје.
СелиÈев, А. М. 1968. Избранìе трудìì. Москва.
Станковска, Љубица. 1985: Етимологијата на ојконимите Дуње, Небрегово,
Чепигово и Мажучишта. Литературен збор, год. XXXII, кн. 3. Скопје. С. 57 ‡
65.
1992. Речник на личните имиња кај Македонците. Скопје.
1997. Исчезнати лични имиња во македонската топонимија.
Зборник во чест на Радмила Угринова-Скаловска. Скопје. С. 277 ‡ 287.
2002. Суфиксите -јÝ, -ÝјÝ, -Í во македонската топонимија. Прилеп.
2003 ‡ 2004. Презентација на неколку стари лични имиња, Folia
onomastica Croatica, 12 ‡ 13. Zagreb. С. 467 ‡ 484.
Bańkowski, Andrzej. 1984. Staropolskie imiona dwuczłonowe z osobliwymi
składnikami, Onomastica, r. XXIX. Wrocław ‡ Warszawa ‡ Kraków ‡ Gdańsk ‡
Łódz. С. 127 ‡ 160.
Bezlaj, 1995. Etimološki slovar slovenskego jezika, tretja knjiga. Ljubljana.
2005. Etimološki slovar slovenskego jezika, četrta knjiga. Ljubljana.
Košmrlj, Maja. 1970. Dvočlenska antroponima v slovenskih krajevnih imenih.
Onomastica jugoslavica, 2. Ljubljana. С. 102 ‡ 117.
Malec, Maria. 1971. Budowa morfologiczna staropolskich złożonych imion
osobowych. Wroclaw ‡Warszawa ‡ Kraków ‡ Gdańsk.
Skok, Petar. 1971. Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, knjiga prva.
Zagreb.
Skulina, Tadeusz. 1974. Staroruskie imiennictwo osobowe, cz. II. Wrocław ‡
Warszawa ‡ Kraków ‡ Gdańsk.
Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zamljepisnih imen. Ljubljana.
Svoboda, Jan. 1964. Staročeská osobní jména a naše příjmení. Praha.
Šimundić, Mate. 1982. Nepoznata hrvatska osobna imena s kraja XI. stoljeća,
Onomastica jugoslavica, vol. 9. Zagreb. С. 275 ‡ 282.
1983. Nepoznata osobna imena i prezimena šibenskog kraja od XII
stoljeća do novijega vremena. Ономатолошки прилози, IV. Београд. С. 179 ‡ 197.
1988. Rječnik osobnih imena. Zagreb.
Šimunović, Petar. 1986. Istočnojadranska toponimija. Split.
Vasmer, Max. 1941. Die Slaven in Griechenland. Berlin.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.