RABA DOVRŠNIKA IN NEDOVRŠNIKA V VELELNIKU V SODOBNI SLOVENŠČINI
Povzetek
Namen prispevka je predstaviti razmerje med rabo dovršnika (DV) in nedovršnika (NDV) v velelniku v sodobni slovenščini, deloma tudi primerjalno z drugimi slovanskimi jeziki, zlasti ruščino. Za analizo so bili ob iskanju s pomočjo CQL uporabljeni trije korpusi sodobne slovenščine, in sicer Gigafida, Kres in ssj500k. Glede na vse pojavitve glagolov v velelniku znaša delež DV dobrih 70%, NDV pa slabih 25% (NDV/DV, tj. kategorialno dvovidskih glagolov, slabih 6%). Ob zanikanju, ki pa predstavlja manjši delež velelnika (dobre 4%), se razmerje obrne: delež NDV znaša 64%, delež DV pa (za zanikani velelnik še vedno znatnih) 32%. Ob primerjavi sodobnega stanja s stanjem v knjižnem jeziku 16. stoletja ugotovimo, da bistvenih razlik v razmerju med rabo NDV in DV v velelniku ni.
Prenosi
Literatura
DZS.
Benacchio, Rosanna. 2010. Vid i kategorija vežlivosti v slavjanskom imperative.
Slavistische Beiträge 472. München: Verlag Otto Sagner.
Breznik, Anton. 1982. Jezikoslovne razprave. Jože Toporišič, ur. Ljubljana:
Slovenska matica.
Derganc, Aleksandra. 2010. Dve zanimivi obravnavi razlik v kategoriji glagolskega
vida v slovanskih jezikih. V Izzivi sodobnega jezikoslovja. Vojko Gorjanc in Andreja
Žele, ur. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 187–193.
Derganc, Aleksandra. 2015. Še o glagolskem vidu v imperativu v slovenščini in
ruščini. V U prostoru lingvističke slavistike: zbornik naučnih radova. Ljudmila
Popovič et al. ur. Beograd: Filološki fakultet Univerziteta. 343–352.
Dickey, Stephen, M. 2000. Parameters of Slavic Aspect. A Cognitive Approach.
Stanford, California: Center for the Study of Language and Information.
Fortuin, Egbert, Pluimgraaff, Heleen. 2015. Aspect of the imperative in Slovene as
compared to Russian. V Glagol’nyj vid: grammatičeskoe značenie i kontekst. Rosanna
Benacchio, ur. Die Welt der Slawen. Sammelbände 56. München: Otto Sagner. 217–
231.
Krvina, Domen. 2015. Glagolski vid v sodobni slovenščini. Doktorska disertacija.
Ljubljana: FF.
Mary MacRobert, Catherine. 2013. The Problem of the Negated Imperative in Old
Church Slavonic. V Miklosichiana Bicentennalia. Aleksander Loma, Jasmina
Grković-Mejcor, ur. Beograd: Srpska akademija nauka in umetnosti. 277–291.
Merše, Majda. 1995. Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja.
Ljubljana: SAZU.
Navratil, Ivan. 1856. Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes aller Dialekte.
Wien: Mechitaristen-Congreg.-Buchdruckerei.
Šuman, Josip. 1881. Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni. Ljubljana: Matica
slovenska.
Toporišič, Jože. 2004. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Vidovič Muha, Ada. 2009. 16. stoletje – čas vzpostavitve narodotvorne vloge jezika.
Slavistična revija 56–57/4. 13–22.
Zaliznjak, Ana, A., Mikaèljan, I. L., Šmelev, A. D. 2015. Russkaja aspektologija: V
zaščitu vidovoj pary. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury.
Korpusi Gigafida, Kres in ssj500k v orodju NoSketch Engine: http://nl.ijs.si/noske
(dostop od 1. 4. 2015 do 30. 9. 2015).
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
