СЛАВЕ Ѓ. ДИМОСКИ И ВОЗВИШЕНОСТА НА ПРИРОДАТА: ИЗВЕШТАИ НА РИСОТ
Povzetek
Во овој труд посветен на поезијата на Славе Ѓорѓо Димовски (1959), поточно на неговата поетска книга „Извештаи на рисот“ (2016), ќе се обидам да го аргументирам ставот дека во книгата на Димовски е на показ едно повеќе од успешно поетско писмо, кое во себеси ја содржи идејата за возвишеноста на природата, но, едновремено, и за неугодноста на општеството (односно културата) кое таа природа ја загрозува и ја доведува дури и до исчезнување. Секако, во анализата, покрај овие епистемолошки и енвиронменталистички пристапи, нема да остане настрана и иманентно естетскиот пристап, кој ќе укаже на несомнената книжевна вредност на овој поетски ракопис, кој претставува едно од врвните остварувања во рамките на современата македонска поезија.
Prenosi
Literatura
Andonovski, Venko. (2015). Kristalizacija na kristalot [Crystallization of the crystal]. In Jazicjen triptihon [Tongue triptychone]. Skopje: PNV publikacii. 37-44. (In Macedonian.)
Andonovski, Venko. (1998). Sladostrastieto na pismoto [The sweetness of the letter]. In Formi na strasta [Forms of passion]. Skopje: NIP Ǵurǵa. (In Macedonian.)
Dimoski, Slave Ǵorǵo. (2016). Izvesjtai na risot [Reports of the lynx]. Skopje: PNV publikacii. (In Macedonian.)
Stojcjevski, Sande. (2015). Moќen pev vo blizina na krupni filozofski prasjanja [Powerful songwriting near big philosophical questions]. In Jazicjen triptihon [Tongue triptychone]. Skopje: PNV publikacii. 45-49. (In Macedonian.)
Stojcjevski, Sande. (2011). Sveto telo: poezijata na Slave Ǵorǵo Dimoski [Sacrum Body: poetry by Slave Ǵorǵo Dimoski]. In Opsada na zagatkata (kritiki) [Riddle siege (reviews)]. Skopje: Makavej. 479-499. (In Macedonian.)
Frojd, Sigmund. (2008). Neugodnoto vo kulturata [Objectionable in culture]. Skopje: Magor. (In Macedonian.)
Asturias, Miguel Angel. (1975). Zeleni papa [New dad]. Zagreb: Naprijed.
Bateson, Gregory. (2000). Steps to an Ecology of Mind. Chicago and London: The University of Chicago Press.
Brady, Emily. (2012). The Environmental Sublime. In The Sublime: From Antiquity to the Present. Castelloe, Timothy M. Cambridge: Cambridge University Press. 171-182.
The Sublime: From Antiquity to the Present. (2012). Costelloe, Timothy M. (Ed.). Cambridge: Cambridge University Press.
Ferguson, Francis. (1992). Solitude and the Sublime: Romanticism and the Aesthetics of Individuation. New York and London: Routledge
Fromm, Erich. (1973). The Anatomy of Human Destructiveness. New York: Holt, Rinehart and Winston.
Kirwan, James. (2005). Sublimity. New York and London: Routledge.
Lacou-Labarthe, Philippe. (1999). Sublime. In Poetry as Experience. Stanford, California: Stanford University Press.
Levi-Strauss, Claude. (1973). Tristes Tropiques. New York: Atheneum.
Lyotard, Jean-François. (1982). Presenting the Unpresentable. In Artforum. No 20(8). 64-69.
Macneill, Paul. (2017). Balancing bioethics by sensing the aesthetics. In Bioethics. No 31(8). 631-643.
Nesbitt, Kate. (1995). The Sublime and Modern Architecture: Unmasking (an Aesthetics of) Abstraction. In New Literary History No 26 (1). 95-110.
Nicolson, Marjorie Hope. (1974). Sublime in External Nature. In Dictionary of the History of Ideas. New York: Macmillan Pub Co.
Nye, David, E. (1994). American Technological Sublime. Cambridge, MA: MIT Press.
Shaw, Philip. (2006). The Sublime. London and New York: Routledge.
Stern, Nathaniel. (2018). Ecological Aesthetics: Artful Tactics for Humans, Nature, and Politics. Hanover, New Hampshire: Dartmouth College Press.
Weiskell, Thomas. (1976). The Romantic Sublime. Baltimore: Johns Hopkins University Press.
Wurth Brillenburg, Kiene. (2009). Musically Sublime: Indeterminacy, Infinity, Irresolvability. New York: Fordham University Press.
Žižek, Slavoj. (1989). The Sublime Object of Ideology. London and New York: Verso Books.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
