ОСОБЕННОСТИ УПОТРЕБЛЕНИЯ ЗАСТОЛЬНОЙ ЗДРАВИЦЫ В РУССКОМ И КИТАЙСКОМ ЯЗЫКАХ
Povzetek
Статья посвящена анализу застольной здравицы, или тоста. Показываются тонкости китайского и русского застольного этикета, рассматриваются особенности употребления застольной здравицы в русском и китайском языках. Застольная здравица представляет собой важную часть традиции застолья; сопоставительное изучение этого жанра в русской и китайской культурах позволяет увидеть национальные особенности двух стран и характерного для них речевого этикета. В работе раскрываются особенности речевых актов пожелания и поздравления, демонстрируется стилистическая неоднородность тостов, а также выделяются некоторые присутствующие в них стереотипы, характерные для российской и китайской культур.
Prenosi
Literatura
Vdovina, Ekaterina V. (2007). Pozdravlenie i pozhelanie v rechevom etikete: kontseptual'nyy i kommunikativnyy analiz [Congratulations and wishes in speech etiquette: conceptual and communicative analysis: PhD abstract]. Moscow. (In Russian.)
Vuytovich, Marian. (1996). Angliyskie leksicheskie zaimstvovaniya v russkikh slovaryakh XIX veka [English lexical borrowings in Russian dictionaries of the XIX century]. In Studia Rossica Posnaniensia No. 27. 187-193. (In Russian.)
Michelson, Moritz I. (1912). Russkaya mysl' i rech'. Svoe i chuzhoe. Opyt russkoy frazeologii: sbornik obraznykh slov i inoskazaniy [Russian thought and speech. Own and alien. The experience of Russian phraseology: a collection of figurative words and allegories]. St. Petersburg: Typografia Brockhaus-Efron. (In Russian.)
Pryma, C. (2005). Sholokhov in Veshki, 1974 [Sholokhov v Veshkakh, 1974]. In Petelin, V. (Compl.). Mikhail Sholokhov v vospominaniyakh, dnevnikakh, pis'makh i stat'yakh sovremennikov: Antologiya [Mikhail Sholokhov in memoirs, diaries, letters and articles of contemporaries: Anthology]. Part 2: 1941–1984. Moscow: Sholokhovskiy tsentr Moskovskogo gosudarstvennogo pedagogicheskogo gumanitarnogo universiteta. 806-813. (In Russian.)
Raimov, S.S. (Ed.). (2001). Sovremennyy etiket [Modern etiquette]. Moscow; St. Petersburg: Dilya. (In Russian.)
Sergeeva, Alla V. (2005). Russkie: stereotipy povedeniya, traditsii, mental'nost' [Russians: behavioral stereotypes, traditions, mentality]. Moscow: Flinta, Nauka. (In Russian.)
Searle, John R. (1986). Chto takoe rechevoy akt? [What is a speech act?] In Zvegintsev, V.A. (Ed.). Novoe v zarubezhnoy lingvistike [New in foreign linguistics]. Moscow: Progress. 151-169. (In Russian.)
Sukhoterina, Tatyana P. (2008). «Pozdravlenie» kak zhanr estestvennoy pis'mennoy russkoy rechi v prostranstve kul'tury ["Congratulation" as a genre of natural written Russian speech in the space of culture]. In Lushnikova, G.I. (Ed.). Kontsept i kul'tura [Concept and culture]. Kemerovo: Kuzbassvuzizdat. 634- 641. (In Russian.)
Trofimova, Nella. A. (2008). Ekspressivnye rechevye akty v dialogicheskom diskurse. Semanticheskiy, pragmaticheskiy, grammaticheskiy analiz [Expressive speech acts in dialogical discourse. Semantic, pragmatic, grammatical analysis]. St. Petersburg: VVM. (In Russian.)
Formanovskaya, Natalia I. (1989). Russkiy rechevoy etiket i kul'tura obshcheniya [Russian speech etiquette and communication culture]. Moscow: Vysshaya shkola. (In Russian.)
Tsin, Panpan. (2018). Leksiko-semanticheskie i stilisticheskie dominanty pozhelaniy v rechevom zhanre «pozdravlenie» v russkom i kitayskom yazykakh [The lexical-semantic and stylistic dominants of wishes in the speech genre “congratulation” in Russian and Chinese]. In Gramota No 6 (84). 177-182. (In
Russian.)
Chirich, Irina V. (2004). Leksika zastol'ya v russkoy yazykovoy kartine mira
[Vocabulary feast in the Russian language picture of the world: PhD Abstract].
Moscow. (In Russian.)
Yartseva, O. A. (2015). Sredstva realizatsii rechevogo akta
«pozhelanie/pozdravlenie» (psikholingvisticheskoe issledovanie na materiale russkogo, nemetskogo, ispanskogo i ital'yanskogo yazykov) [Means of implementation of the speech act "wish / congratulation" (psycholinguistic study on the material of Russian, German, Spanish and Italian languages)]. In Vestnik Voronezhskogo gosudarstvennogo universiteta. Ser. Lingvistika i mezhkul'turnaya kommunikatsiya [Bulletin of the Voronezh State University. Linguistics and intercultural communication] No. 4. 119-124. (In Russian.)
Marten-Cleef, S. (1991). Gefühle ausdrücken. Die expressiven Redeakte. Göppingen: Kümmerle Verlag. (In German.)
Deng, Yidong. (2011). Èyǔ zhùjiǔ cí zhōng zhéshè de èluósī jiǔ wénhuà [Russian wine culture reflected in Russian toasts]. In Shénzhōu wénhuà [Shenzhou culture] No 03. 14. (In Chines.)
Héng, Píng. (2004). Hànyǔ chéngyǔ zìdiǎn [Chinese idiom dictionary]. Chengdu: Diànzǐ kējì dàxué chūbǎn shè. (In Chines.)
Fan, Jinping. (2006). Èyǔ zhùjiǔ sì “yí” sì “jì’’ [Russian toasts: four "allowed" and four "not allowed"]. In Zhōngxué èyǔ [Russian language in a middle school] No 5. 76-77. (In Chines.)
Li, Na. (2014). Èluósī rén de zhùjiǔ cí [Russian toast]. In Hēilóngjiāng kēxué [Heilongjiang Science] No 12. 161, 183. (In Chines.)
Sun, Feiyan (2009). Èluósī zhùjiǔ lǐyí hé èyǔ zhùjiǔ cí [Russian toast etiquette and Russian toast]. In Zhōngxué èyǔ [Russian language in a middle school] No 06. 30-37. (In Chines.)
Sun, Wei. (2011). Xīn biān qìngdiǎn hècí [New celebrations]. Changchun: Běifāng fùnǚ értóng chūbǎn shè. (In Chines.)
Wang, Xiaojie. (2012). Zhōng é jiǔ wénhuà bǐjiào [The comparison of Chinese and Russian wine culture]. In Hēihé xué kān [Heihe Academic Journal] No 04. 40- 41. (In Chines.)
Wang, Yan. (2015). Zhōng é cānzhuō lǐyí de yìtóng [Similarities and differences between Chinese and Russian table manners]. Hulunbeier: Kējì shìjiè. (In Chines.)
Zhao, Zeling. (1998). Hànyǔ lǐmào yòngyǔ de wénhuà nèihán [The cultural connotation of Chinese polite phrases]. In Níngbō dàxué xuébào [Journal of Ningbo University] No 01. 34-36. (In Chines.)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
